Spolne navade slovenskih otrok

Seks je za nas družabna rutina

Nekatere stvari v življenju so zelo natančno določene. V šolo gremo s šestimi oziroma sedmimi leti, polnoletnost, denimo, v Sloveniji dosežemo z osemnajstimi, ko lahko pridobimo tudi vozniški izpit, največ mladih začne takrat študirati. O tem, katera leta naj bi bila pravšnja za izgubo nedolžnosti in začetek spolnega življenja, pa je težko reči karkoli.

»Kdaj je najpametneje izgubiti devištvo? Kaj vem, pri trinajstih, štirinajstih. Nekateri to naredijo prej, drugi pozneje, vsi pa verjetno preveč pričakujejo«, pove šestnajstletna gimnazijka Tadeja. Prvi spolni odnos je okusila pred dvema letoma in pol. Priznava, da pravzaprav ni bilo nič posebnega. »Zvabila me je radovednost. Če dva hodita, potem se pač domneva, da bosta šla do konca in prej ali slej imela spolne odnose. Povrh tega še vsi govorijo, kako je seks pomemben in da to tako ali tako vsi počnejo, zato si kar prisiljen poskusiti, če hočeš delovati normalen. Seveda pa nikomur ne poveš, kako je bilo in da morda le nisi bil čisto pripravljen. Ali pa se zlažeš, da je bilo krasno. Skratka nekakšna družabna rutina.«

Prvič pri trinajstih

Proces spolnega dozorevanja, kakor tudi osebnosti in socialne zrelosti je postopen in odvisen od številnih dejavnikov, zato se vstopanje mladih v spolno življenje razlikuje in njihove izkušnje na koncu obveznega šolanja so zelo različne. Ne glede na to pa večje raziskave o spolnem vedenju Slovencev kažejo, da mladi o prvi spolni izkušnji poročajo med 15. in 19. letom. Toda sodeč po generaciji, mlajši od 18. let, naj bi se meja pomikala proti 13. letu ali morda celo nižje, vendar dejansko zelo počasi. Dovolj močno svarilo pred epidemijo zgodnjih spolnih odnosov?

»Govoric o spolnosti, ne samo mladostniški, je veliko tudi nepreverjenih. Iz reprezentativnih podatkov raziskave, opravljene med učenci osmih razr4edov leta 1997, je razvidno, da se je ob koncu rednega šolanja v spolne odnose spustilo kar7 odstotkov deklet in 21 odstotkov fantov, 20 odstotkov jih je že izkusilo spolnost brez spolnega odnosa. Slovenski mladostniki so se za prvi spolni odnos odločili iz ljubezni, redkeje iz radovednosti in iskanja spolnega zadovoljstva, zelo malo pa jih je bilo zaradi potrjevanja odraslosti ali pripadnosti vrstnikom. Od kontracepcijskih sredstev so največkrat izbrali kondom, sledili so tabletke in nezaščiteni odnosi,« razloži avtorica raziskave, prim. asist. Mag. Polona Brcar, dr. med. z Inštituta za varovanje zdravja.

Spolnost se kar zgodi

Na deklarativni ravni je seksualnost otrok očitno videti povsem urejena in neproblematična: vrednote naj bi bile prave, nedolžnost naj bi izgubili v pravih razmerah, za spolni odnos naj bi se odločili po daljšem poznanstvu s partnerjem., z njim naj bi se o izkušnji pogovarjali, kontracepcijska sredstva pa naj bi redno uporabljali. Mar torej posebna skrb za spolno življenje mlajših otrok ni potrebna? Pa kaj še!

V praksi idila ne deluje, iz nekaterih neodvisnih delov najnovejših raziskav se da namreč razbrati, da slovenski mladostniki vstopajo v svet spolnosti nepremišljeno, preprosto se jim pač zgodi. Nemalokrat se, denimo, zabava, kjer uživajo alkohol in tudi različne droge, konča s prvo spolno izkušnjo. Dekleta in fantje nanjo niso pripravljeni, zato so pogosto brez ustrezne zaščite. Kondome, čeprav mislijo, da jih je potrebno imeti vedno ss seboj, ravno takrat pozabijo doma ali pa jih je strah, da bi s teženjem o zaščiti pokvarili atmosfero. Partnerju si niti ne upajo povedati, da je bilo čisto drugače, kot so si zamišljali. Celo tako drugače, da večina nebi ponovila, čeprav sicer menijo, da mora biti prva izkušnja pozitivna, osrečujoča. Pri dekletih je stopnja nezadovoljstva izrazitejša kakor pri dečkih, vrstnike dohitijo šele pozneje.

»Seveda je lažje spoznati dekle. Če prej popiješ pivo. Klasično zapeljevanje se ne dogaja več. Punca že z izzivalnim oblačenjem izžareva spolno energijo. In ko nekoga začutiš, je od kratke uverture le še kratek korak do spolnosti. Samo enkrat si mlad, zakaj se ne bi izživel?Nekateri pravijo, da je spolnost dopolnitev ljubezni, jaz pa menim, da imamo dve možnosti: lahko damo prednost hormonom ali čustvom. Zame uje oboje normalno!« razmišlja štirinajstletni Jan.

Tvegajo zaradi površnega znanja

Mladost seveda ne bi bila mladost, če ne bi navdušenje za nekatere stvari zažarelo naglo, morda nepremišljeno, in se prav tako hitro tudi poleglo. Spoznavanje vrstnikov je v tem obdobju na vrhuncu in ko hormoni zaigrajo na vse strune, s želja po spolnosti pojavi spontano. Seveda številni izgubijo srce, na žalost nekateri tudi glavo!

»Vsekakor otroci danes hitreje dozorevajo, kot so denimo pred stoletjem. Nekdaj je bila povprečna starost deklet ob prvi menstruaciji 14 let, danes je 12,8 leta. Starost, ko mladi postanejo spolno aktivni, ne bi bila tako zelo pomembna, če ne bi bilo tako izrazite časovne razlike med vse bolj zgodno telesno in pozno psihično oziroma odloženo socialno zrelostjo. To pomeni, da so mladi pripravljeni na spolno življenje le telesno, psihično pa v zgodnjem najstniškem življenju nikakor ne. Pred nekaj dnevi sem v ambulanto sprejela dekle z znaki hude dehidracije. Tri dni ni zaužila niti kapljice tekočine in nobene hrane, ker jo je zapustil prvi fant. Psihična zrelost je lahko namreč veliko poznejše kot prvi spolni odnos, zato bi mladim svetovala, naj si obdobja odraščanja ne skrajšujejo zaradi nepremišljenosti,« opozarja dr. Sonja Levak Hozjan, specialistka ginekologije in porodništva.

Razlogi za paniko

Tudi na inštitut za varovanje zdravja povezujejo tvegano spolno življenje mlajših adolescentov in posledično razmeroma visoko stopnjo nezadovoljstva – večinoma že kar grenak priokus ob prvih spolnih izkušnjah – predvsem s površnim znanjem o spolnem dozorevanju, možnostih spočetja, kontracepcijskih sredstvih in zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi, pomanjkanjem veščin in izkušenj v odnosih med spoloma ter ne dojemanjem resnosti posledic. Mlade sicer ta tematike zelo zanima, vendar je ključno sporočilo takšno: prostata je slabo poznan spolni organ; znaki spolnega dozorevanja pri dekletu so za večino menstruacija in rast prsi, vse druge znake polovica osnovnošolcev pripisuje samo fantom; večini je povsem nejasen menstrualni cikel; prve znake nosečnosti pozna največ tri četrtine mladih.

In če že govorimo o katastrofalnosti, potem je treba na prvo mesto postaviti pomanjkljivo znanje o kontracepcijskih sredstvih in metodah. Vse mlajši, skoraj še otroci, se odločajo za spolne odnose, izmenjavajo več partnerjev – v povprečju imajo fantje do 18. lata trei, dekleta pa dva – kar poveča izpostavljenost okužbam s spolno prenosljivimi boleznimi. Resnici na ljubo le ena četrtina uporablja ustrezno zaščito.

»Vsi vemo, da so resne zveze v tem obdobju silno redke, menjavanje spolnega partnerja pa seveda pomeni porast prenosljivih bolezni. Zgodnejše spolno življenje je nevarno zaradi številnih infekcij, saj danes vemo, da je okužba s humanim papiloma virusom HPV tveganje za rakavo obolenje materničnega vratu, da neozdravljena okužba s Chlamidio trachomatis vodi v sterilnost in nezmožnost zanositve po naravni poti. Mladih s takšno spolno prenosljivo infekcijo in spolno prenosljivimi bradavicami kondilomi je zelo veliko. Poleg tega je nezrela sluznica nožnice in materničnega vratu pri mladih dekletih mnogo bolj dovzetna za okužbe kot v poznejših letih. Morali bi se zavedati, da lahko že en nezaščiten spolni odnos privede do nezaželene nosečnosti in spolne okužbe, zato poleg predpisane hormonske kontracepcije svetujem mladim dekletom naj partner uporablja kondom,« pove Sonja Levak Hozjan.

Kdo naj pouči mlade?

Vse torej kaže, da slovenska mladina vstopa v svet spolnosti bolj samozavestno in sproščeno kot generacije pred njo, porazno pa je njeno osnovno znanje o zdravi spolnosti, partnerstvu in nenazadnje starševstvu. Kje tiči razlog, saj so v šolskih predmetnikih in v sklopu sistematičnih pregledov vsebine vzgoje za zdravo spolnost predvidene? So morda podane prepozno in neprimerno? So izobraževalci – učitelji in starši – nepripravljeni na nalogo, morda niso sproščeni ali pa je mladim v šoli oziroma doma nelagodno in bi bilo za takšne razprave primernejše drugo okolje?

»Odprtosti do sebe in drugih se po mojem naučiš že v zgodnjem otroštvu, prav tako je pomembno, v kakšni družini si rasel, kako si bil sprejet,« razmišlja 15-letna Barbara. »Meni, denimo, nista starša ničesar povedala. Prepričana sta, da pogovori o spolnosti kvarijo mladino in jo zavajajo v nemoralno vedenje. Če sem iskrena , zdaj niti ne čutim več posebne želje, da bi kramljala z mamo in očetom o tem in onem. Vse, kar je treba, sem izvedela že iz knjig in interneta. Najbolj pa so mi seveda v pomoč prijateljice. Z njimi se lahko odkrito pogovarjamo o čemerkoli; od tega, kako naj očaram tistega, ki mi je všeč, do tega, kako naj se zaščitim, kako poteka ginekološki pregled in drugo.«

Pogovor namesto pridige

Vse kaže, da smo Slovenci še vedno bolj zadrti, kadar pogovor nanese na spolnost. Tako so mladi bolj ali manj prepuščeni svoji iznajdljivosti, kar je seveda najslabša rešitev in potuha tistim, ki naj bi se s tem najbolj ukvarjali. Komunikacija s starši ima dokazano pozitiven učinek na otroke, ki še niso imeli spolnih odnosov, vendar pa se staršem največkrat sploh ne sanja, v kakšnih stiskah so njihovi potomci. Res pa je tudi, da večinoma ne odobravajo spolnosti v zgodnji adolescenci. Mladim je zato toliko težje priznati, da so spolno aktivni, kaj šele, da bi se s starši odkrito pogovorili o tem.

»Mladi potrebujejo nekaj drugega namesto pridige, namreč odkrit pogovor! To pa je nam odraslim oziroma staršem navadno težko, saj se jih precej še s svojimi partnerji ne zna pogovarjati o spolnosti in ima polno podedovanih zavor. Mlade zato o spolnosti večinoma poučijo prijatelji, desetina pa se jih posvetuje s strokovnjaki. Prav zato smo zanje zasnovali spletno stran www.tosemjaz.net, ki jim prinaša hitro in všečno možnost stika s svetovalci in jim pomaga pogledati na spolnost kot na del odnosa med dvema človekoma, ki pa ga je treba strpna in pogumno gojiti,« razloži mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.

Klic na pomoč

Pomanjkanje obveščenosti in ozaveščenosti mladih o spolnosti in njenih posledicah ter velikokrat zaprta vrata za pogovor so nedvomno stanje, s kakršnim ne smemo biti zadovoljni. Dejstvo, da vse mlajši adolescenti nezadržno vstopajo v aktivno spolno življenje, zahteva ukrepanje, ki ga narekujejo prav sami.

»Seveda bi otroke morali o spolnosti najprej poučiti starši, a ne samo s posredovanjem podatkov, ampak tudi z zgledom, to je zdravimi odnosi med materjo in očetom ter drugimi družinskimi člani, z odprtim dialogom tudi o drugih vsebinah, kot sta delitev vlog v družini in vključevanje vseh družinskih članov v skupno dobro in še bi naštevala, saj je človekova spolost ne le spolni odnos, temveč življenje, ki ga živimo. Zato še enkrat poudarjam: otroci potrebujejo čim bolj natančne informacije. Dobiti jih morajo dovolj zgoda, da bi lahko ozaveščeni svoj prvi spolni odnos vendar preložili na pozneje, ko bodo bolje pripravljeni,« pove Polona Brcar.

Ukrepati je treba hitro, sploh, ker nekateri podatki kažejo, da je med mladimi Slovenci v primerjavi z Evropejci in tudi Američani več tistih, ki imajo po prvem poskusu spolne odnose še naprej. Za primerjavo: spolno aktivnih je pri nas 36,9 odstotka vseh, ki so že okusili intimnosti, v ZDA je takšnih le 32 odstotkov. To torej pomeni, da je spolno vedenje mladih kar vihravo, in da bi bilo zaradi lukenj v znanju čim manj kratkotrajnih in dolgotrajnih posledic, se bo treba o spolnosti, kot vse kaže, še več pogovarjati.

Vir: Klavdija Miko, objavljeno v prilogi Ona, 5/26