|
Največja univerzitetna bolnišnica v slovaški prestolnici Bratislava je konec januarja preklicala pred tem sprejeto odločitev, ki jo je objavila pretekli teden, da bo prenehala opravljati splave.
Dnevnik Pravda je 25. januarja objavil novico, da bratislavska univerzitetna bolnišnica v skladu z 'neuradnim' navodilom ne bo več opravljala splavov na nobeni svojih treh ginekoloških klinik. To se je zgodilo kljub dejstvu, da vsi od približno 80 ginekologov v bolnišnici nimajo ugovora vesti proti splavu.
Toda v četrtek, 27. januarja, se je predstavnica bolnišnice Zuzana Čiľmáriková vrnila na staro in za obveščevalno omrežje TASR povedala, da bo ustanova še naprej opravljala splave, na zahtevo pacientov.
Prekinitve nosečnosti na zahtevo pacientov se bodo nadaljevale kljub dejstvu, da to nasprotuje novi filozofiji razvoja na ginekoloških in babiških klinikah UNB,' je dejala Čiľmáriková.
Sporočilo o razveljavitvi prepovedi prihaja po obtožbah političnega vpliva. Čiľmáriková je povedala, da je negativni odgovor na odločitev presenetil upravo bolnišnice, saj so klinike le uveljavile svojo 'temeljno pravico do izvajanja lastne svobodne volje'. Za TASR je zanikala, da so politiko za življenje sprejeli na zahtevo zdravstvenega ministra krščanskega demokrata Ivana Uhliarika.
Uhliarik je pozneje podal izjavo, da ni izdal nobenega odloka o prepovedi splava in da se bo praksa v bolnišnici nadaljevala 'iz zdravstvenih razlogov'. Pripomnil je tudi, da zasebne klinike še naprej ponujajo opravljanje splava brez omejitev.
Uhliarik je dodal, da je osebno pozdravil odločitev nekaterih zdravnikov, da bodo zavrnili opravljanje splava, ter povedal, da drugi dve slovaški kliniki ravnata podobno že šest oziroma dvanajst let.
'Na to se nanaša tudi Hipokratova prisega in tako ni le muha neke politične stranke,' je dejal minister. Krščanska demokratska stranka močno podpira zakone o ugovoru vesti.
Zmedenost je nastala sredi nenehnega mednarodnega pritiska na Slovaško, naj še nadalje sprošča svojo zakonodajo o splavu, čeprav je vlada zaskrbljena zaradi izjemno nizkega števila rojstev.
Slovaška dovoljuje splav do 12 tedna nosečnosti iz široke palete razlogov, med drugim za to, da ohrani materino duševno zdravje, za nosečnost zaradi posilstva ali krvoskrunstva, iz eugeničnih namenov v primeru 'poškodbe' plodu ter zaradi 'gospodarskih ali družbenih razlogov'. Splav v drugem trimesečju je zakonit, če menijo, da bo otrok verjetno prizadet ali v primeru posilstva ali drugih spolnih zločinov.
Leta 2003 je skupina birokratov Evropske zveze pri omrežju evropske zveze neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice kritizirala slovaško vlado, ko je podpisala uradno pogodbo s Svetim sedežem, ki bo dovoljeval zdravstvenemu osebju zavrnitev opravljanja splava ali umetnega reproduktivnega zdravljenja iz verskih razlogov.
Pogodba je priznala 'svobodo vesti pri varovanju in pospeševanju vrednot bistvenih za pomen človeškega življenja'. V osnutku pogodbe je Repubilka Slovaška zapisala, da 'se obvezuje, da bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam katoliške Cerkve ne bo nalagala … da bi morale opravljati umeten splav ali oploditev z medicinsko pomočjo'.
Vlada je zaskrbljena, da je naravni prirastek prenizek, 1,4 otroka na žensko, čemur demografi včasih pravijo 'spirala smrti', ob kateri je neizbežno upadanje prebivalstva.
Združeni narodi poročajo, da je v nekdanji komunistični vladavini na Slovaškem, ki je bila takrat še del Čehoslovaške, postal splav prednostna oblika 'kontracepcije' zato, ker je bil na voljo brezplačno, umetna protispočetna sredstva, ki so bila zakonita, pa ne. Posledica tega je bila leta 1988, da je bilo v vladnem poročilu objavljeno 43,1 odstotka splavov. To število je po besedah vlade padlo leta 1999 na 4,9 odstotka.
V času osamosvojitve države leta 1991 je vlada izjavila, da je uporaba umetnih protispočetnih sredstev 41 odstotkov, mednarodna federacija 'načrtovano starševstvo' pa je poročala o petkratnem povečanju uporabe oralnih protispočetnih sredstev po letu 1990.
Vir: LifeSiteNews
|
