Tako se je včeraj glasil najpogostejši poudarek na predstavitvi mnenj o predlaganem družinskem zakoniku, ki je vsakič znova žel glasno odobravanje prisotnih.

V veliki dvorani državnega zbora je včeraj nastopilo več kot 30 govornikov in govornic, le manjšina med njimi pa je s sociološkimi in pravnimi argumenti dokazovala, da je novi družinski zakonik velik civilizacijski korak, ki sledi spremenjeni družbeni resničnosti, v ospredje postavlja otrokove koristi in prav nikomur nič ne jemlje ali vsiljuje, kot je poudarila sociologinja in raziskovalka družin dr. Tanja Rener s FDV.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je povedal, da z novim družinskim zakonikom po 35 letih končno celovito urejamo družinsko pravo, pri čemer so glavno vodilo otrokove koristi. O ukrepih za varstvo teh bodo po novem skoraj v celoti odločala okrožna sodišča, centri za socialno delo pa se bodo lahko posvetili svetovanju in preventivi. V njihovi pristojnosti bodo le nujni ukrepi (odvzem otroka staršem zaradi ogroženosti na primer), o vsem drugem bodo odločala sodišča, ki bodo pri tem morala spoštovati predpisane roke. Uveden bo zagovornik otrok, prepovedano bo telesno kaznovanje, mogoče bo sklepati tudi predporočne pogodbe. Zakonik ne izključuje nobenega družinskega modela, družino in zakonsko zvezo pa definira v skladu z evropsko sodno prakso pa tudi stališči slovenskega ustavnega sodišča. Družina naj bi bila tako po novem skupnost otroka z odraslim, ki ni nujno biološki starš, zakonska zveza moškega in ženske pa naj bi bila pravno izenačena z zvezo dveh moških ali zvezo dveh žensk.

Za dr. Franca Cukjatija je to določilo zakonika nevzdržna anomalija. "Zakonska zveza postaja sama sebi namen, je menil in ironično predlagal, naj predlagatelj dosledno dovoli tudi poroko treh ali več oseb. Spreminjati več kot tisoč let staro pojmovanje zakonske zveze je politično nesramno in arogantno, je dejal, omogočiti posvojitve istospolnim osebam pa pomeni, da je otrok postal sredstvo, namesto da bi bil cilj. Podobno je menil Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude.

Sociologinja dr. Alenka Švab, FDV, je poudarila, da je družinski zakonik nasledek procesov pluralizacije družine. Narašča delež enostarševskih družin, vse več je istospolnih, razširjenih, reorganiziranih družin, ljudje se vse manj poročajo, povečuje pa se število razvez. Leta 2007 se je 51 odstotkov otrok rodilo neporočenim ljudem. Raznolikost družin po njenem kaže, kako prilagodljiva institucija je družina, ki zato nikakor ni v krizi. "V krizi je ideologija tradicionalne družine," je menila.

Po mnenju Mojce Kucler Dolinar, NSi, je novi zakonik družino spremenil v karikaturo. "Vrednote družine neodgovorno spreminjamo zaradi modne muhe," je menila. Andreja Hergula, FDV, je k temu dodala, da je bil zakonik napisan za posameznike s težavami, kajti "nenaravno je, če otroke vzgajata dva moška ali dve ženski; s tem jim dajemo več, kot jim je dala narava." Po mnenju Aleša Primca je zaradi te določbe zakonika ogrožena celotna civilizacija, kajti "temeljna naloga družine je rojevanje in vzgajanje otrok." Alenka Jeraj, SDS, je postregla s podatkom, da 70 odstotkov prebivalcev nasprotuje izenačevanju zakonskih zvez; vira ni navedla.

Vlasta Nussdorfer je menila, da je novi družinski zakonik predvsem pot k hitrejšim sodnim postopkom, v katerih bodo pravice otrok bolje zavarovane. O tem, kdo bo posvojil otroka, bo odločalo sodišče, ki bo pred očmi imelo koristi otroka, ne pa posvojiteljev. Med drugim je spomnila, kako krivično je družba gledala na matere samohranilke in njihove "pankrte" pred izenačitvijo zakonskih in zunajzakonskih skupnosti. majda Potrata, SD, je predlagateljem čestitala za zakonik, ki vsakemu omogoča, da si ustvari takšno družino, kot si jo želi.

Dr. Tadej Strehovec, podpredsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK, je predstavil stališče cerkvenega vodstva. V RKC so prepričani, da je sklenjena civilna in cerkvena zakonska zveza znamenje vseživljenjske zveze med enim moškim in eno žensko; takšna zveza je del človekove narave, ki jo je ustvaril Bog. Takšna klasična skupnost, je menil Strehovec, je najbolj zdrava skupnost za otroka. Redefinicija družine bo po njegovem še oslabila družino; ta proces se je začel z izenačitvijo zakonske in zunajzakonske skupnosti v 70. letih. Zdaj je tako, so menili tudi mnogi drugi, da so koruzniki gmotno privilegirani: manj plačajo za vrtec, prej dobijo socialno stanovanje itd.

Vito Rožej, Zares, je zavrnil "argumente" nenaravnosti. "Z njimi pojdite k tistim, ki imajo umetne kolke, ki vsak dan jemljejo tablete, in k tistim, ki prakticirajo celibat. Tudi ta je nenaraven." Za Romana Vodeba se zaradi družinskega zakonika Freud obrača v grobu. "Za zdrav psihoseksualni razvoj sta potrebna mama in oče, ne pa dve mami ali dva očeta," je prepričan Vodeb.