Kako mediji vplivajo na oblikovanje osebnosti

Mediji s kodiranim načinom komunikacije oblikujejo ideološke, vrednostne, socialne in politične standarde.

Raziskave kažejo, da mladi dobijo največ informacij o svetu, predvsem o spolnosti, iz medijev, za te vsebine pa so dovzetni veliko bolj kot že »izoblikovani« ljudje. Z lahkoto obvladujejo sodobne medijske tehnologije, ki so glavni prenašalci seksualnih vsebin, od najbolj nedolžnih do pornografskih. Da bi bili sposobni sprejemanja, analiziranja, vrednotenja in oblikovanja medijskih sporočil, bi bilo treba mlade medijsko opismeniti.

Manjkajo raziskave o družbenih odklonih

Popov opozarja, da večjih raziskav o vplivu splošne seksualizacije družbe na samopodobo mladih pri nas še ni bilo. Premalo je tudi raziskav (oziroma jih sploh ni) o njeni razsežnosti, o dejanskem vplivu medijev na mlade, o zlorabah na področju seksualnosti prek sodobnih elektronskih medijev, o prostituciji in odnosu mladih do nje, o zanimanju mladih za pornografske in seksualne vsebine, o udeležbah mladih pri razkazovanju lastnega telesa na spletnih forumih. Takšni družbeni odkloni namreč obstajajo tudi v naši družbi in odpirajo vrsto vprašanj, ki zahtevajo primerne odgovore, te pa lahko zdaj dobimo le delno, na podlagi izkušenj iz tujine.

Tako recimo irska nevladna organizacija GUBU ugotavlja, da je njihova družba v primežu otroške pornografije in okužena s seksualizacijo otrok, zlasti deklic. Na Irskem so z raziskavo pokazali, da seksualizirane podobe otrok niso več izključna domena pornografskih strani, temveč so povsod okoli nas. Opozorili so na seksualizirane igrače za dekleta, pri čemer prednjačijo lutke Bratz, oblečene v skladu s seksualnimi fetiši: visoke pete, mini krila, dekolteji, mrežaste nogavice. Takšno obutev in obleke pa tudi ličila je namreč mogoče kupiti v mnogih trgovinah za otroke na Irskem.

Resne posledice seksualizacije družbe

Znanstveniki menijo, da seksualizacija družbe spodbuja tudi pedofilijo in poleg tega pretirano poudarja zunanjo, izrazito seksualizirano podobo dekleta. O negativnih učinkih množičnih medijev so opravili vrsto raziskav tudi v Veliki Britaniji in ugotovili, da ti učinki ne veljajo le za dekleta, ampak tudi za dečke, ki dekleta čedalje bolj razumejo kot seksualne objekte, seks pa kot nekaj, brez česar ne gre.

Britanski profesor komunikologije in novinarstva Brian McNair pravi, da danes govorimo o kulturi striptiza, v kateri je seks najpomembnejša oziroma vsaj ena od treh ali štirih najpomembnejših stvari na svetu; preostale so še hrana, iztrebljanje in spanje. To so posledice postmodernistične pretvorbe pornografije v kulturno dobrino – v oglaševanju, umetnosti, komediji in izobraževanju. Seksualno razkrivanje po medijih ima po McNairu trojno funkcijo: odkriva seksualne norme in norme seksualnega vedenja določene družbe v določenem času, igra didaktično vlogo, medijski prikazi seksualnosti kot potrošno blago pa širijo ideje o seksualnosti.

Podobno ugotavljata tudi avstralski raziskovalki Emma Rush in Andree LaNauze, ki menita, da so otroci čedalje bolj pod medijskimi pritiski reklamnih sporočil, ki jih silijo v seksi oblačila in temu primerno vedenje. Sporočilo, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da so otroci že pripravljeni za spolne izkušnje, pa ogroža njihov normalni duševni razvoj. Sociologi na Finskem govorijo že o pornografizaciji finske kulture, zaradi katere otroci postanejo še bolj ranljivi. »Medijska okolja so namreč tvegana socialna okolja, saj rušijo meje zasebnosti, kar lahko deluje uničujoče na ranljive socialne skupine. Najbolj zasebno okolje je naš um, v katerem oblikujemo razmerja do svojega okolja in do nas samih,« navaja Popov.

Minusi, pa tudi plusi medijskega vpliva

Ameriška pediatrična akademija trdi, da spolnost v adolescenci prinese psihične, čustvene in socialne motnje v razvoju, visoko stopnjo najstniške okuženosti s spolno prenosljivimi boleznimi, tudi z aidsom, in je tako največji javnozdravstveni problem. Za to so vsekakor krivi tudi mediji, ki predstavljajo seks kot vrsto zabave oziroma rekreacijo brez odgovornosti do sebe in drugih.

Miha Vodičar, podpredsednik Društva študentov medicine Slovenije, pa meni, da »mediji resda spodbujajo k spolni aktivnosti, vendar so tudi tisti, ki vplivajo na pogovor o nekem zdravstvenem problemu«. Mediji torej tudi opozarjajo na problem v družbi in o njem gojijo družbeno zavest.

»Tudi zato vsako leto decembra, ko je veliko govora o aidsu, v forumu projekta Virus dobivamo veliko več vprašanj pa tudi več ljudi pride na testiranje. Ko je bilo, denimo, v medijih aktualno pisanje o humanem papiloma virusu, ki povzroča raka materničnega vratu, je bilo izjemno veliko vprašanj o tem,« o pomembnem vplivu medijev na področju zdravstva in varovanja zdravja pove Vodičar.

Ker so mediji del sodobne družbe, moramo torej že v otroštvu spoznati njihov pozitivni in negativni vpliv. Zveza ameriških psihologov zato predlaga staršem in vzgojiteljem, naj dekleta učijo samovrednotenja – predvsem po tem, kakšne so kot celota, in ne izključno na podlagi njihove zunanjosti. Dečke naj vzgajajo, da bodo tudi sami gledali na dekleta bolj kot na sestre ali prijateljice, in ne kot na seksualne objekte. Javno pa je treba opozarjati in kritizirati proizvajalce, reklamne in marketinške agencije, kadar ti seksualizacijo deklet izrabljajo kot vzvod za ustvarjanje dobička. Najpomembneje pa je, da starši že z majhnimi otroki skupaj gledajo televizijo in spremljajo spletne strani ter jih pri tem pozitivno usmerjajo.

Vir: Kaja Cencelj