Biti lep, pomemben, znan in bogat

“V človeški naravi je,” pojasnjuje” Heliodor Cvetko, �psiholog iz mariborskega svetovanega centra, “da za svoje delovanje in obstoj potrebujemo motivacijo in idoli predstavljajo njeno zunanjo obliko. Postati podoben nekomu oziroma biti lep, pomemben, uspešen, bogat kakor nekdo drug, to je oblika zunanje motivacije, ki deluje predvsem pri najstnikih. Majhni otroci praviloma izbirajo idole, ki so vezani na njihove izkušnje. Kot so mamica, atek, striček pa pomembni poklici, kot so zdravnik, pa gasilec, policist… Izberejo si nekoga, ki mu nekaj pomeni, oziroma nekaj, kar je vezano na določeno njegovo doživetje. Ko so otroci malo večji, začnejo spoznavati dejanskost življenja. Prejšnji idoli jih ali razočarajo ali jim več ne zadoščajo. Hočejo več, tako od življenja kakor tudi od svojih idolov. Tako pridejo do faze, ko starši kot idoli odpadejo in so na njihovi lestvici vzornikov daleč v ozadju. Šele kasneje, v zreli dobi, zna človek reči, da bi bil srečen, če bi dosegel to, kar so dosegli njegovi starši, ali če bi bil tako spoštovan, kot je njegov oče ali mama. Šele kasneje, ko mladostnik dozori in odraste, lahko pridejo starši spet med njegove vzornike.”

Tudi najstniki so, kakor vsi ostali, usmerjeni v življenje v skladu s potrebami in vrednotami, ki jih čutijo v sebi, in te so drugačne od potreb in vrednot majhnega otroka pa tudi od potreb in vrednot odraslega človeka, meni Cvetko. Dodaja, da dvanajst- ali petnajstletnik želi v glavnem zadovoljiti biološke potrebe in potrebe po uveljavitvi, medtem ko duhovne potrebe v tem času niso tako izrazite ali atraktivne. Zato najstniku toliko pomeni zunanji videz, imidž, da ga vsi vidijo in opazijo, da je v družbi glavni. V dobi odraščanja mlade privlači predvsem to, kar je medijsko izpostavljeno, kar se večinsko ceni, kar se pojavlja na televiziji, v časopisu, čemur se množice čudijo ali vzklikajo. V tej dobi je zelo pomemben videz, pravi Cvetko, prav tako slava, denar, bogastvo, znamka avtomobila ali motorja. Vse to pa si v glavnem lahko privoščiš le z denarjem, z veliko denarja. In če (ko) imaš veliko denarja, ti ni treba (več) delati. To so želje oziroma ideali večine današnjih najstnikov.

Drugi časi, drugi idoli

Glavni vzrok za spremembo miselnosti in idolov oziroma vzornikov pri mladih vidi Heliodor Cvetko v spremembi sistema oziroma času, v katerem živimo. Pred 40, 50 leti potrošniška miselnost in medijska izpostavljenost nista bila tako izpostavljeni. V redkokateri hiši so imeli vsak dan časopis, televizije ni bilo, računalnika z internetom tudi ne. Svet ni bil tako globalen, kot je danes. “Danes je lahko za mariborskega oziroma slovenskega najstnika idol nekdo iz Avstralije ali Nove Zelandije, v času moje mladosti smo za te dežele slišali v sedmem ali osmem razredu osnovne šole pri zemljepisu ali prebrali kakšno novičko. Pa tudi potrošništvo ni bilo tako izrazito, saj si ga večina ni mogla privoščiti, pa še v drugem sistemu smo živeli. Vrednote v današnji družbi so drugačne. Takrat smo govorili o bratstvu, enotnosti, o tem kako bi drug drugemu pomagali, da bi vsi bolje živeli… Danes je čislan individualizem. Pomembno je to, kar si sposoben narediti in doseči sam. Če pa nisi uspešen ali se ne znajdeš, kdo ti je kriv, to je tvoja šibkost. In s tako večinsko miselnostjo današnji otroci živijo in odraščajo,” ocenjuje Cvetko.

Pomembni so pogovori

Idoli sami po sebi niso negativni in so za razvoj mladostnikove osebnosti celo potrebni, starši in vzgojitelji pa se vendarle lahko znajdejo v dilemi, kako reagirati, če najstnikov idol simbolizira negativna stališča, nekaj, kar ni dobro in prav.

“V takem primeru lahko kot starši napravimo zgolj to, da otroku posredujemo informacije o tem, kaj pravzaprav ta idol, ta človek (še) predstavlja, kako živi. Mladostnika moramo informirati tudi o temnih plateh idolovega pomena, kar pa je včasih zelo težko. V tej dobi nas otrok pogosto noče poslušati ali pa sliši samo to, kar mu ustreza. To, kar ne gre v njegov kontekst, presliši. Ampak druge poti ni. Splošne izkušnje kažejo, da otroci, čeprav so v tem obdobju gluhi in slepi za to, kar starši govorimo, nas torej ne slišijo, in delajo nasprotno temu, niso tako nedovzetni za naše besede. Kasneje namreč praviloma ugotovimo, da so nas vendarle slišali, da so od tega kaj odnesli.

Mislim da bi bila največja katastrofa za mladostnika, če bi starši izgubili upanje oziroma zaupanje in bi se umaknili ter ga prepustili samemu sebi. Zato ne smemo nikoli obupati, moramo se ukvarjati z njim in mu ponuditi druge možnosti, popolne informacije, druge idole.” A, dodaja Heliodor Cvetko, tega ne smemo početi preveč nasilno. Bolj ko otroku nekaj vsiljujemo, z večjo silo se temu upira. Vztrajanje oziroma prisila včasih rodi takšen odpor, da se otrok tega ne more rešiti, čeprav že sam vidi, da nima prav.

Pri izbiri idolov pa so pomembni tudi prijatelji oziroma družba mladostnika. “V dobi adolescence oziroma odraščanja so po pomembnosti prijatelji zagotovo na prvem mestu. Na drugem idoli in potem dolgo nič. Najstniki si želijo biti v trendu. Večina ne teži k ekskluzivnosti, malokdo se počuti dobro v tem, da ima za idola nekoga, ki ga drugi ne cenijo, ki drugim ni všeč. Večina teži k temu, da nosi oblačila znamk, ki jih večina ceni, da posluša glasbo, ki je večini všeč, da malikuje športnika, igralca, pevca, ki je večini všeč, in je zato v trendu. Trendovstvo ima pri mladih veliko vlogo. Najstnik se počuti dobro v sebi in s sabo, če je v skupini, če je v trendu, in k temu tudi teži,” pravi Heliodor Cvetko. “Starši so zato velikokrat razočarani nad svojim mladostnikom, ko se znajde v družbi vrstnikov, kjer funkcionira povsem drugače kot takrat, ko je sam z očetom ali mamo. Takrat mu starši lahko zaupajo, ko je v družbi vrstnikov, pa ne več, ker se vede po pravilih skupine. Hoče ugajati, hoče biti v trendu. Pa čeprav je to v nasprotju z njegovim siceršnjim prepričanjem. ”

Vir: vecer.si, Asja Matjaž