Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 21. junija 2014 v Novem mestu. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Registracija Ustvari nov uporabniški račun
Osnovna stran arrow Zgodbe, ki jih piše življenje
Zgodbe, ki jih piše življenje
maj99
06 marec 2012

Začelo se je, ko sem pred trinajstimi leti „nenačrtovano“ (po moji takratni vednosti) zanosila. Pred tem pa sem že dvakrat rodila. Otroka sta bila stara šest let in petnajst mesecev.

Še vedno se živo spominjam besed, ko sem možu, ne da bi prej opravila testiranje, dejala: „Noseča sem.“ Z možem takrat „nisva bila na mestu“, pomislila sem na umetni splav. Že sama misel na umetni splav me je pripeljala do najstrašnejšega dejanja v mojem življenju.

Mož je odločitev „za življenje“ prepustil meni. Kakšno naključje, mar res ? Vedno se o vsem pogovoriva, preden sprejmeva skupno odločitev, a v tej stiski sem ostala popolnoma sama. Lahko bi se odločila prav, vendar se žal nisem. Obrnila sem hrbet Družini, Življenju, Bogu, Ljubezni ...

Na misel mi prihaja prošnja, ko sem tistega usodnega majskega dne v joku prosila: „Bog, če res obstajaš, kje si zdaj, reši me ...“ V sebi sem še tik pred posegom čutila, in to čutim še danes, kako močno si želim povedati medicinski sestri, da sem si premislila in oditi domov, ob tem sem se vsa tresla in jokala ... Vendar nisem zmogla spregovoriti ... O grozljivem dejanju, z možem nisva dosti govorila, bilo je težko govoriti o splavu.

Štirje carski rezi? Seveda je mogoče!
03 januar 2009

Med tretjim carskim rezom, ki sem ga spremljala budna, me je operater strmo pogledal in še enkrat vprašal: »Torej se res ne boste odločili za sterilizacijo?« »Ne«, sem mu odvrnila, »jaz pridem še enkrat!« Dejal je, da je maternica tanka kot celofan in da bi počila pri enem samem popadku, če se odločim še za četrto nosečnost.

Ko bi me le kdo ustavil
30 januar 2007
Z razkrečenimi nogami ležim na ginekološkem stolu. Zelo sem živčna, vsa iz sebe. -Moj otrok…, kaj naj storim…, premišljujem. Še vedno lahko pobegnem iz te strahotne sobe, stran od teh ljudi, ki ne kažejo niti trohice razumevanja za moje stanje, bolje, sploh jih ne zanimam, oni so tu, da rutinsko opravijo svoje delo.

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.