Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 1. marca 2014  na Primorskem. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Registracija Ustvari nov uporabniški račun
Osnovna stran arrow More in Najnovejse Novice... arrow O zlorabah medicine
O zlorabah medicine
23 januar 2010
Od čarovniških napojev do umetne pridelave otrok in človeško-živalskih križancev AVTOR: Jože Trontelj

Šeststo let je, kar so na vrhuncu ene od kratkih toplih medledenih dob v vikinški škofiji na Grenlandiji sežgali zadnjega čarovnika – mladega fanta, obtoženega, da se je poročena ženska zaljubila vanj zaradi čarobnega čaja, ki naj bi ji ga bil skuhal iz posebnih grenlandskih rož. Les za grmado je bil kljub toplejšemu podnebju za grenlandsko kolonijo najbrž drag in kratkoživ luksus. Kajti čarobne rože, škofijo in Vikinge je kmalu potempomoril mraz in prekril led. Danes, na pragu druge nenadne otoplitve, so na vrsti druge, resnejše čarovnije. Kloniranje človeka, pridelava zarodkov, ki niso ne živali ne ljudje, ampak so nekaj vmes.

V Britaniji vas ne bodosežgali na grmadi, če boste pridelali zarodek iz kravje jajčne celicein jedra celice iz človeške kože. Izdelavo cibridov, embrijev sčloveškim jedrnim in živalskim citoplazemskim genomom, torejcitoplazemskih hibridov ali »human admixed embryos«, dovoljujenovi britanski zakon iz leta 2008, zanj je lobiral celo premier.Škotski nacionalni svet za medicinsko etiko pa se je zamislil. Med novimi bitji so tudi mešanice človeka in ovce, človeka insvinje, človeka in šimpanza in druge. To so bodisi hibridi (vsakacelica ima gene obeh vrst) ali himere (organizem sestavljamešanica celic z genomom ene oz. druge vrste). Za sedaj je resda dovoljeno omogočati razvoj teh bitij samo do 14. dneva, a nekateri že napovedujejo možnost rahljanja te meje z dopustitvijovnosa takih zarodkov vteloženske ali živalske samice inrojstva novih bitij. V ZDA je bil odobren projekt ustvarjanja miši s povsem človeškimi možgani, zraslimi iz matičnih celic človeškega zarodka. Ad hoc etična komisija je izdala pozitivno mnenje s pogojem, da raziskovalci miši takoj pobijejo, če bi se začele obnašati preveč človeško.

Večina evropskih držav tako početje znanstvenikov prepoveduje z zakonom, med njimi je tudi naša. Pojav osebkov novih vrst bi odprl vrsto novih etičnih, pravnih in socioloških vprašanj. Kakšen status bo človeštvo priznalo novim bitjem, če se bodo rodila in odrasla? Ali jih bomo vključili v človeško družbo? Kakšne bodo njihove pravice, kako se bomo izognili diskriminaciji? Na poziv škotskega etičnega sveta, da potrebujemo razpravo, je bilo presenetljivo malo odmeva. Medtem pa se nekateri filozofi in etiki nove, utilitarne vrste že navdušujejo nad družbo prihodnosti, v kateri bi križance med ljudmi in živalmi – nova bitja z novimi sposobnostmi in manj pravicami – koristno porabili v industriji, vojski in za druge namene. Kot inteligentni bio-roboti,podobni ljudem, bi bili odlični tudi za igro, služili bi kot seksualni sužnji in sužnje. In seveda kot laboratorijske in farmske »živali« – sicer morda z razumom, čustvovanjem in dušo, kar pa nas ne bo zanimalo, ker bomo porabili le telesa kot vir biološkega materiala za raziskave in žive shrambe »rezervnih delov«, toje tkiv in organov za presaditve oz. celično zdravljenje.

Nove, doslej neslutene možnosti se napovedujejo s pridelovanjemmoških in ženskih spolnih celic iz kože posameznika (ali posameznice) – npr. za partenogenetsko ali istospolno razmnoževanje lezbičnih partneric in sčasoma celo homoseksualnih moških partnerjev, ki bi si hoteli omisliti otroka.

Spominjam se razprave v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope (CDBI) pred 10 leti. Odbor za enakost med spolomaje dal v oceno predlog priporočila o pravici do svobodne izbire v zadevah spolnosti in reprodukcije. V CDBI smo ugotovili, da se glede otrok priporočilo presenetljivo ozira samo nainterese homoseksualnih in lezbičnih parov, skoraj ignorira pa pravice in koristi otrok, ki naj bi jih taki pari posvojili ali pridobili s pomočjo tehnik zunajtelesne oploditve. Predlog priporočila je CDBI soglasno in energično zavrnil. Posebej se je oglasilo še nekaj držav – med njimi najbolj glasno Francija in Britanija. Kritiki priporočila so poudarjali, da ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater in da ni dokazov, da bi dva očeta ali dve materi ali samski roditelj oz. posvojiteljta interes lahko zadovoljili. Opozorili so na manjšo stabilnost istospolnih zvez, na večjo promiskuiteto in večjo ogroženost istospolnih partnerjev s spolno prenosljivimi boleznimi. Francozi so poudarili, da pravica do biomedicinske pomoči pri spočetju ni kakšna splošna človekova pravica. Citirali so svoj zakonik o javnem zdravstvu, ki dovoljuje dostop do spočetja z biomedicinsko pomočjo samo neplodnim parom, pri katerih je vzrok neplodnosti bolezenske narave in je ugotovljen z zdravniškim pregledom. Do te pomoči sta upravičena samo moški in ženska, ki sta pred tem sklenila družinsko zvezo. Tudi v britanskem komentarju je poudarjeno, da svobodna izbira v zadevah spolnosti in reprodukcije ne more biti neomejena. Številne omejitve so potrebne in uveljavljene zaradi varstva interesov otrok, posameznikov in družin.

Pri nas smo imeli pred leti razvneto razpravo o tem, ali naj z zakonom omogočimo dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo genitalno zdravim ženskam brez moškega partnerja. Komisija za medicinsko etiko je menila, da bi se s tem zavestno odločili, da bomo prihodnjega otroka prikrajšali za očeta.

Poleg tega bi to pomenilo zlorabo medicinskega posega za nemedicinski namen – posega, ki ima že po svojem cilju daljnosežne, nepredvidljive posledice. V državi z verjetno najliberalnejšo zakonodajo v zdravstvenih rečeh, na Nizozemskem, imajo državno komisijo za enakost pravic v zdravstvu. Ta je na lastno pobudo raziskala, ali pri opravljanju OBMP v državi prihaja do neupravičene diskriminacije. Pokazalo se je, da nekateri centri v državi zavračajo pomoč ženskam, ki nimajo partnerja, ker ne želijo ravnati v nasprotju s koristmi otroka. Komisija je ocenila, da je to »primer objektivno upravičene diskriminacije, saj ni dokaza, da odraščanje v enostarševski družini za otroka ni škodljivo«. Tako se je strinjala z načelom centrov: »Če si v dvomu, teh stvari ne delaj.«

Omenjal sem etiko, ki naj bi preprečila vsaj najhujše in množične zlorabe. A pogum jemljejo prav zgoraj omenjeni libertarni filozofi, ki sami sebe imenujejo praktični ali utilitarni etiki. Med njimi so taki, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazije in samomora z zdravnikovo pomočjo, za sprostitev trgovine s človeškimi organi, izrezanimi iz teles živih »darovalcev«, za svobodno prostitucijo, za odpravo človeškega dostojanstva kot podlage za človekove pravice, za izgon etike iz medicine in kazensko sankcionirano prepoved ugovora vesti. Kot rečeno, so med temi tudi zagovorniki ustvarjanja novih vrst bitij, človeško-živalskih hibridov in himer.

Enaindvajseto stoletje smo začeli s poglobljeno vrednostno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, s človekovimi pravicami vred – če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili znanost in tehnologija. Duh našega časa učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti ni naklonjen. Zdi se, da pravega recepta za dobro prihodnost ne premore nihče. Človeški voz drvi po strmi, nevarni in žal napačni cesti. A danes težko storimo kaj več, kot da ga po najboljših močeh vsaj nekoliko zaviramo in ga v najnevarnejših ovinkih skušamo obdržati na cestišču. Morda bodo naslednje generacije premogle dovolj pameti in modrosti, da ga še pred katastrofo ustavijo in se mirno, brez vojn in revolucij dogovorijo za boljšo pot, za drugačen svetovni red. Časa pa ni več na pretek.

Vir:Revija ISIS - Januar 2010

 
Naprej >

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.