Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 27.septembra 2014 v Mostah pri Komendi. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Osnovna stran arrow More in Najnovejse Novice... arrow Ali imajo možnost, da izberejo življenje?
Ali imajo možnost, da izberejo življenje?
17 May 2006

Avtor: doc.dr. Branko Zorn,specialist androlog

Pred odločitvijo za splav so zelo pomembni štirje dejavniki: socialno-ekonomski in psihološki položaj ženske, splošno gledanje na družino in otroka v družbi, svetovanje pred splavom in čas za premislek pred splavom.

V svojem poklicu se velikokrat srečujem s tipičnim časnikarskim vprašanjem: ali smo Slovenci manj plodni kot nekoč? Z njegovo pomočjo morda skušajo časnikarji pojasniti problem nizke rodnosti pri nas. Zakaj so danes v povprečni slovenski družini le oče, mati in en otrok? Ali je nezmožnost ustvariti številnejšo (z več kot enim otrokom) družino povezana z znižano plodnostjo ženske ali moškega? Kriza rodnosti, žal, ni stvar manjše plodnosti. Slovenci smo enako plodni kot ljudje drugod po svetu. Za nižjo rodnost je pri nas več razlogov; mednje uvrščamo tudi večje število splavov.

Splavnost


Splavnost na Slovenskem je previsoka v primerjavi z drugimi evropskimi državami (Rodnostno vedenje Slovencev: nacionalno poročilo. Ur. Vojislav Likar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 1998, 9-10, 68-70). Uvrščamo se predaleč od Nizozemske, ki ima v Evropi najnižjo splavnost.

Kontracepcija je pomemben dejavnik pri splavu: večji je delež žensk, ki uporabljajo kontracepcijo, manjše je število splavov. Splavnost v Sloveniji, čeprav visoka v Evropi, je sicer bistveno nižja od splavnosti v Turčiji, kjer splavi nadomeščajo kontracepcijo (Bojana Pinter, Medico-legal aspects of abortion in Europe. Eur. J. Contracept. Reprod. Health Care. 2002, 7, 15-9.). V Tabeli 1 vidimo razporeditev splavnosti in uporabe kontracepcije v treh evropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija.

Tabela 1. Splavnost in odstotek žensk, ki uporabljajo kontracepcijo, v treh evropskih državah
Država Splavnost * Kontracepcija (%)**
Nizozemska 8 79
Slovenija 16 66
Turčija 25 38
*Število žensk, ki splavijo, na 1000 žensk, starih od 15 do 44 let.
**Odstotek žensk, ki uporabljajo kontracepcijo

Z leti se tudi v Sloveniji število splavov znižuje. Specialisti to pripisujejo manjšemu številu žensk, sposobnih zanositve, v starajoči se populaciji. Poleg visoke splavnosti pa je pri nas problematično zlasti razmerje med rojenimi in splavljenimi.

V ljubljanski porodnišnici se je leta 2003 rodilo 4968 otrok, medtem ko je bilo na Ginekološki kliniki v Ljubljani 1995 splavov. Razmerje med splavljenimi in rojenimi otroki je skoraj 1 proti 2,5 (na eno prekinitev nosečnosti sta 2,4 poroda) (Tabela 2). V Franciji je tako razmerje ena proti štiri, kar pomeni, da ženske v tej deželi naredijo enkrat manj splavov kot pri nas oz. pri nas naredimo letno 2500 splavov več (ob upoštevanju razmerja v tej evropski državi).

Tabela 2. Razmerje med rojenimi in splavljenimi na Nizozemskem, v Franciji, Veliki Britaniji in Sloveniji
Država Razmerje splavi/nosečnosti*
Nizozemska 14
Francija 18
Velika Britanija 21
Slovenija 29
* Število žensk, ki umetno splavijo, na 100 nosečnic.

Pred odločitvijo za splav so zelo pomembni štirje dejavniki: socialno-ekonomski in psihološki položaj ženske, splošno gledanje na družino in otroka v družbi, svetovanje pred splavom in čas za premislek pred splavom.

Nizek socialno-ekonomski status je pomemben dejavnik, zaradi katerega se ženske odločijo za splav. Na splošno je splavnost bistveno manjša v zahodnoevropskih državah (v povprečju: 10/1000, med 5 in 18) v primerjavi z vzhodnimi državami (37/1000, med 13 in 78). Pričakovali smo, da se bo z izboljšanimi socialnimi razmerami prebivalstva splavnost tudi pri nas znižala. Čeprav se je pri nas bruto družbeni proizvod na prebivalca po letu 1990 bistveno dvignil, sprememb v splavnosti nismo še zaznali. Dosedanje vlade se hvalijo, da se trudijo za boljšo ureditev porodniškega dopusta in zvišanje otroških dodatkov, za zaposlovanje mladih in za mladim parom naklonjeno stanovanjsko politiko.

Tudi najbolj zagnani politiki pa so nesposobni spremeniti splošno mnenje o življenju, družini in otroku. Družine ne prikazujejo pozitivno, njeno jedro ni več otrok.

Vse kaže, da se ljudje niso pripravljeni odločiti za otroke predvsem zato, ker se človeško bitje ne spoštuje več. To je posledica zelo razširjenega načina življenja in tudi izobraževanja, ki je danes usmerjeno v materialne dobrine.

Odpravljanje socialnih razlogov za splav zahteva velike in čim prejšnje spremembe v naši družbi.

Svetovanje in čas za razmislek, ki sta drugod dobro urejena, sta danes za Slovenijo narodna prioriteta

Dva dejavnika sta takoj uresničljiva. To sta svetovanje in čas za premislek. Da je to res pomembno, razberemo iz podatkov. Z enako stopnjo kontracepcije je namreč splavnost v Veliki Britaniji dvakrat večja kot na Nizozemskem, toda na Nizozemskem imajo svetovanje pred splavom, v Veliki Britaniji pa ne. V Turčiji, kjer splav naredijo takoj, je splavnost 25/1000, medtem ko je splavnost v Franciji, kjer imajo še en teden časa za premislek, 12/1000 (tabela 3).

Tabela 3. Splavnost odvisna od svetovanja in časa za premislek pred splavom
  Svetovanje Čas za premislek Splavnost (1000)
Nizozemska da   8
Francija mladoletnice 7 12
Velika Britanija ne 0 16
Turčija ne 0 25
Slovenija Ni obvezno 0 16

Zakon, ki ureja prekinitev nosečnosti v Sloveniji, je star 27 let (Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Uradni List socialistične republike Slovenije, št. 11, 1977, 43-47; Navodilo za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Uradni List socialistične republike Slovenije, št. 15, 1977, 901-903.). Svetovanje pred splavom in čas za premislek nista predpisana. Bili smo sicer zelo napredni. Medtem ko je bil sočasni zakon v Franciji (potrjen le 2 leti prej) sorazmerno konservativen, je bil zakon v Sloveniji zelo naklonjen ženskam, ki so se odločile za splav: časovne omejitve niso dosledno upoštevali, mladoletnice so lahko splavile brez dovoljenja staršev, časa za premislek in svetovanje pred splavom pa ni bilo.

V Sloveniji se je sicer svetovalna služba začela že leta 1960, ko je Uredba o pogojih in postopku za dovolitev splava v komisiji za umetno prekinitev nosečnosti zdravstvenemu osebju pridružila socialne delavce. S to uredbo so poleg medicinske indikacije za splav začeli dovoljevati tudi splav zaradi socialnih razlogov. Služba socialnih delavcev je takrat naredila splav dostopnejši, saj je skušala ugoditi različnim zahtevam upravnega postopka, ki je bil zapleten zaradi tedanjih strožjih meril in bolj odklonilnega odnosa družbe do splava (Maca Maček, Svetovalno delo pri umetni prekinitvi nosečnosti, kot ga opravljamo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V: Kako smo dosegli, da nam dojenčki ne umirajo več. Simpozij v počastitev 70-letnice akad. prof. dr. Lidije Andolšek Jeras. Ljubljana, 8. september 1999, 21-23. ). Naloga socialnih delavcev je, da skupaj z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi organizacijami seznanjajo nosečnice s postopkom, potekom in posledicami umetne prekinitve nosečnosti (30. člen zakona leta 1977). Nasvet pri socialnih delavcih pa nikakor ne vpliva na nadaljevanje postopka za splav. V 55. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava republike Slovenije. Uradni List republike Slovenije, št. 33, 1991.) je opredeljena človekova pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Način obravnave žensk, ki želijo opraviti splav, pa je zelo podoben zakonu iz prejšnjih let. V primerjavi z drugimi evropskimi državami slovenski zakon ne pozna ne svetovanja ne časa za premislek. Svetovanje in čas za premislek niso zahteve iz preteklosti. Francoski zakon je bil spremenjen l. 2001. V novem zakonu je svetovanje sicer obvezno le pri mladoletnicah, čas za premislek pa ostaja nespremenjen.

Velikemu številu splavov bi se lahko izognili s pravilno zastavljeno svetovalno službo z dvema prioritetama: socialno in moralno. V Nemčiji se 25% žensk po svetovanju odreče splavu. Pri nas smo trenutno veliko manj uspešni: po svetovanju se manj kot 10% žensk odloči za otroka (Maca Maček, Svetovalno delo pri umetni prekinitvi nosečnosti. kot ga opravljamo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V: Kako smo dosegli, da nam dojenčki ne umirajo več. Simpozij v počastitev 70-letnice akad. prof. dr. Lidije Andolšek Jeras. Ljubljana, 8. september 1999, 21-23.).

Po uzakonitvi naj se svetovalno delo organizira na vseh ginekološko-porodniških oddelkih slovenskih bolnišnic, kjer opravljajo umetno prekinitev nosečnosti; svetovalno delo naj bi zaupali usposobljenim svetovalcem in v svetovanje vključili vse nosečnice.

Svetovanje ni le nasvet, kot so si ga izmislili v 6. členu zakonu (Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Uradni List socialistične republike Slovenije, št. 11, 1977, 43-47). Svetovanje naj bi bil poseben pogovor med žensko, ki razmišlja o tem, da bi naredila splav, in svetovalko, ki ji je pripravljena pomagati. Ženska v stiski ne želi slišati samo tega, kako bo splav potekal, na kakšne zaplete lahko naleti in katero kontracepcijo potrebuje (informacije najbolje poda zdravnik), ampak hoče slišati tudi, kaj bo, če ostane noseča. Svetovanje je intimni pogovor med ženskama. Svetovalka pozna zakonodajo o materinstvu, zato jo bo znala pojasniti ženski. Znala bo tudi razlikovati med krvno kepico v maternici in potencialnim otrokom. Iz svetovalke mora izžarevati tudi humanost. Pri psiholoških problemih bo svetovalka poskrbela za pravo pomoč. Študije kažejo, da imajo pri odločanju za otroka ali za splav poleg socialno-ekonomskih vzrokov pomembno vlogo neurejeni ali napeti odnosi med zakoncema ali partnerjema ali še širše, v družini.

V tej situaciji lahko pomembno pomaga tudi socialna delavka, ki nosečo žensko seznani s pravicami, ki jih bo pridobila kot mati, in s tem, kakšen pomen ima otrok za njeno življenje. Ona bo tudi vzpostavila stik z ženskami s socialnimi, z izobraževalnimi in relacijskimi težavami in tudi z ženskami brez zdravstvenega zavarovanja. Namen svetovanja je doseči, da ženska odkloni splav (Information and counselling. V: Safe abortion: technical and policy guidance for health systems. World Health Organization, Genčve 2003, 26-27.). Čas za premislek omogoča, da tudi država naredi svoje: ženski dopušča pravico do splava, a ji obenem z uvedbo časa za premislek želi povedati, da ji ni vseeno, če splavi.

Sedanji zakon pomeni tudi vsiljen poseg pri ženski in ima škodljive posledice za naš narod. Čas je, da naš zakon o splavu postane bolj prijazen človeku oz. ženski in primerljiv s tistimi v drugih evropskih državah. S tem bi samo popravili krivico, ki jo delamo že več kot 27 let. Sedanji zakon je bil za čas, ko smo po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije spadali med razvijajoče se države, napreden. Danes pa ga je treba posodobiti in mu vdahniti več humanosti. Svetovanje in čas za premislek, ki sta drugod dobro urejena, bi morala biti danes za Slovenijo na prednostni lestvici. Sprememba zakona torej zahteva tudi bistvene spremembe zdravstvenega in izobraževalnega sistema.

Uvedba svetovanja predpostavlja, da se izobrazijo ljudje, ki bodo to delo opravljali. Na visoki šoli za zdravstvo bi za to bil potreben poseben pouk, ki bi svetovalce opozarjal na etična življenjska načela in poudarjal dostojanstvo človeškega bitja. V 38. členu slovenskega Kodeksa medicinske deontologije iz leta 1998 je jasno napisano: »Zdravnik spoštuje človeško bitje od samega spočetja.« in »Zdravnik si zavestno prizadeva, da bi bila resnična humana pravica do materinstva nad pravico do splava. Zato zavrača splav kot sredstvo za načrtovanje družine zaradi slabih socialnih razmer in ga ocenjuje kot zlo«. Dopolnilo zakona z dodatkom o svetovanju in času za premislek bi bila naravna posledica trditve iz zakona.

Zakonu bi morali slediti bistveni socialno-ekonomski ukrepi, ki bi konkretno pomagali mladi ženski oz. mlademu paru v ekonomski stiski. Od odgovornih in humanističnih politikov zahtevamo poleg finančnih podpor bolj naklonjeno davčno politiko, manj težav pri najemanju kreditov, predvsem pa moralno okrepitev mladih ljudi, katerih naravno poslanstvo je tudi ustvariti si družino. Moralna spodbuda je individualnega in narodnega značaja, kar je povedal tudi predsednik republike: braniti človeško življenje je prioriteta slovenske države. Obračamo se na politične stranke, ki jim spoštovanje življenja in človekovih pravic ni le prazna beseda, da se zavzamejo za ta zakonski korak naprej. V Ljubljani je letni primanjkljaj za prvi vpis v osnovne šole nad 600 otrok. To število je prav tisto, ki bi ga lahko rešili iz neopravljenih splavov, če bi bila uspešnost svetovanja 25%.

Članek je objavljen v reviji "Ampak" 1/2004

 
< Nazaj   Naprej >

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.