Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 27.septembra 2014 v Mostah pri Komendi. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Osnovna stran arrow More in Najnovejse Novice... arrow Večplodna nosečnost pri OBMP je tvegana!
Večplodna nosečnost pri OBMP je tvegana!
29 March 2009
Vsako leto so v Sloveniji med novorojenčki štirje odstotki takih, ki so bili spočeti s tako imenovano biomedicinsko pomočjo. Otroci iz epruvete smo jim včasih rekli. Slovenija je lahko ponosna, da se uvršča med strokovno najbolj podkovane države na tem področju. Drugače povedano, naši strokovnjaki so med vodilnimi v Evropi. Prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v UKC Maribor, je povedal, da se vsak peti otrok, rojen z biomedicinsko pomočjo pri nas, rodi tujcem. Ti prihajajo k nam zaradi pričakovane boljše kakovosti storitev.

Nedavno je bilo v Mariboru strokovno srečanje največjega svetovnega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo ESHRE. V vodstvu tega združenja je tudi prof. Vlaisavljević in povedal je, da si zadnjih nekaj let prizadevajo, da bi bila oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBPM) še prijaznejša do pacientov predvsem z uvajanjem tehnik OBMP v naravnem ciklusu ali s spodbujanjem ciklusa z minimalnim odmerkom zdravil ter prenosom le enega zarodka. Pri OBPM so doslej ženske dobivale kombinacijo zdravil in si jo vsak dan vbrizgavale pod kožo ali v mišico v relativno visokih odmerkih od dva do tri tedne. Posledica je bila, da so ustvarile veliko jajčnih celic in dobile veliko zarodkov. Za žensko je to precej neprijetno. Danes pa je to nepotrebno, ker naj bi uporabili eno jajčece za en zarodek. S tem postane OBMP še bolj podobna naravnemu spočetju.

Eden je dovolj. Večplodna nosečnost je namreč tvegana za plod in tudi za mater. Stroka je spoznala, da je prav zaradi tveganja za otroka bolje, če v maternico prenašajo en sam zarodek. Nekaj centrov v Evropi je že sprejelo takšno odločitev, medtem ko drugod šele zmanjšujejo število prenesenih zarodkov s štirih na tri ali dva. Poleg Slovenije sledi najsodobnejšim usmeritvam pet držav EU. Po rezultatih, ki jih bodo predstavili letos na kongresu v Amsterdamu (podatki so iz leta 2005), ima Slovenija najvišji delež otrok, rojenih z OBMP v Evropi. Pri nas se rodi nekaj manj kot štiri odstotkov otrok, spočetih s to metodo, dobra polovica med njimi v Mariboru.

Pari niso nepoučeni

Zdravljenje neplodnosti se začne tako, da ginekologi najprej raziščejo, zakaj par ne more imeti otrok. Nikoli se ne odločajo za OBMP, ne da bi ugotovili, kje je problem, ker je od tega tudi odvisno, kako bodo ravnali. Zdravil, ki jih zdravniki predpišejo v postopku OBMP, je več. Raziskave so sicer pokazale, da se po učinkovitosti med seboj bistveno ne razlikujejo. Pomembne razlike pa so v čistosti zdravila, možnosti natančnejšega odmerjanja učinkovine, možnostih za do pacienta prijazno aplikacijo zdravila (da si ga ženske vbrizgavajo same) in v mogočih nevarnostih zdravil. Še vedno so na voljo gonadotropini, ki jih pridobivajo iz urina postmenopavzalnih žensk, ali modernejši rekombinantni gonadotropini, ki jih pridobivajo z genetskim inženiringom.

Po besedah prof. Vlaisavljevića so zdaj neplodni pari internetna generacija. To pomeni, da marsikaj preberejo in so o neplodnosti poučeni celo bolje od povprečnega ginekologa. »Vedno me preseneti, ko navajajo avtorje znanstvenih člankov, ne pa da so nekaj slišali, imajo zelo natančne podatke, zato tem ljudem ni mogoče rožic saditi,« pravi Vlaisavljević. Vedo, katere metode so uspešne in katere ne. Ne morejo pa zahtevati, da bi nekaj preskočili in šli naravnost na tisto, kar je najuspešnejše. Izbirajo pa lahko med dvema ali več možnostmi na isti ravni, ki jim jih ponudi terapevt. V Evropi je bila narejena raziskava o tem, zakaj se pari odločajo za zdravljenje neplodnosti v tujini. V raziskavo je bila vključena tudi Slovenija. Rezultatov sicer še niso uradno predstavili, vendar so nekateri že znani: ena od petih OBMP pri nas je opravljena pri tujcih. Ti se za Slovenijo odločajo zaradi pričakovane boljše kakovosti storitve.

Zbiranje podatkov ni dovolj nadzorovano

Za vsak par je pri odločitvi, v kateri center bo šel na zdravljenje neplodnosti, med najpomembnejšimi podatki uspešnost tega centra. Poenostavljeno povedano, to je podatek o številu rojenih otrok na število opravljenih poskusov OBMP. Pri nas metoda za zbiranje podatkov o uspešnosti OBMP ni poenotena, temveč je prepuščena centrom, ki se s tem ukvarjajo. V Sloveniji torej UKC Ljubljana, UKC Maribor in bolnišnici v Postojni. V centrih izpolnjujejo posebne obrazce, ki jih je predpisalo ministrstvo, in tudi poročajo ministrstvu ter zdravniški zbornici v sklopu projekta kakovost v zdravstvu. Vsi trije centri morajo poslati podatke v evropski register. Nič pa ni sproti računalniško zabeleženo (on line), ampak za nazaj, zato se lahko kaj spregleda, kaj ni javljeno in podatki potem niso popolni. EU je priporočila evropskim vladam, da pripravijo nacionalne registre, ki bodo neodvisni in jih bo nadzorovala tretja oseba. V registru naj bi takoj zabeležili začetek zdravljenja, da bi imeli stvarne podatke, predvsem pa bi lahko vsak pacient videl rezultate posameznega centra. Takšne transparentnosti v Sloveniji še nimamo. Pobudo za to bi lahko dala državna komisija za OBMP (posvetovalni organ pri ministrstvu, sestavljen iz ginekologov, pravnikov, filozofov, predstavnikov bolnikov in komisije za medicinsko etiko ter varuha človekovih pravic), saj gre za interes vseh, predvsem pa seveda parov, ki imajo težave zaradi neplodnosti, vendar se to do danes še ni zgodilo.

Teoretično je torej mogoče, da podatki, zbrani za nazaj, niso dovolj natančni, lahko bi jih celo nekoliko »prilagodili« (prikazali večjo uspešnost, kot je resnici). A prof. Vlaisavljević je prepričan, da se to ne dogaja, vendar pa priznava, da ni varovalke, ki bi to preprečila. Z možnostjo »on line« bi to zagotovo preprečili, saj je treba začetek terapije javiti, preden je znan izid zdravljenja.

 

Več kot 50-odstotni uspeh

Edino center v Mariboru že sedem let redno objavlja podatke o uspešnosti postopkov na spletnih straneh. Poudariti velja, da je skoraj četrtina pacientov stara 40 let in več, uspešnost pa s starostjo pada. Ženske, ki pridejo na OBMP in so mlajše od 35 let, imajo po stimulaciji ovulacije štiri jajčne celice ali več ter več kot 50 odstotkov možnosti, da zanosijo. Do 40. leta se ta delež rahlo zmanjša, po 40. letu pa bistveno. Povprečno gledano, bo po tem letu rodila ena od treh žensk.

Letošnji program, to je število postopkov, ki jih plača obvezno zavarovanje, je enak lanskemu. V Mariboru bodo opravili 614 OBPM, v Ljubljani najbrž okrog 1200 in v Postojni okrog 500. Postopek stane 2500 evrov, v kar je vključeno vse, vsa zdravila in delo. Za samoplačnike je cena enaka, le da ne vključuje zdravil, ampak je to strošek zgolj za bolnišnični del postopka. V elektronsko vodenem čakalnem seznamu centra v Mariboru je zabeleženih 1393 parov. Vendar so morali sprejemanje pacientov (na seznamu jih je okrog 600, ki čakajo že približno eno leto), ki si bodo OBMP plačali sami, prekiniti zaradi pomanjkanja kadrov. Delo v laboratoriju za OBMP je precej zahtevno in naporno, poleg tega se morajo zaposleni dodatno izobraževati in dobiti mednarodni certifikat o usposobljenosti. Izpiti za pridobitev certifikata so precej zahtevni, vključujejo vse novosti, izobraževanje pa poteka ves čas.

Brez dneva predaha

Novih biologov načeloma ni težko dobiti, embriologov pa ni. Biolog potrebuje vsaj eno leto dodatnega izobraževanja za delo v laboratoriju za OBMP. Težave se pokažejo pozneje, ker so skoraj vse sobote in nedelje delovne, kar začne prej ali slej ovirati družinsko življenje. V Mariboru vsak od zaposlenih dela povprečno od 30 do 35 koncev tedna, in čez čas postane to moteče. Eden od zaposlenih v mariborskem centru je, na primer, že deseti teden v službi brez dneva premora. Pred dnevi so končali razpis za nove zaposlene, javilo se je precej mladih in zdaj izbirajo med njimi, koga bodo sprejeli. Ko ga bodo izbrali, bo potreboval vsaj leto in pol, da se bo usposobil.

Slovenija na vrhu

Na simpoziju ESHRE z naslovom Pacientom prijazen postopek OBMP, ki so ga pripravili v Mariboru, so evropski strokovnjaki potrdili visoko raven slovenske reproduktivne medicine. Posebej so izpostavili dejstvo, da sledi najsodobnejšim trendom razvoja na vseh področjih. Naravni ciklus v OBMP je v večini evropskih držav metoda, ki jo šele uvajajo, v Sloveniji pa je to že dolgoletna praksa, o čemer sta poročala centra iz Ljubljane in Maribora. Mariborski center je poročal o izkušnjah z več kot 1000 takšnimi ciklusi OBMP. Tudi tuji strokovnjaki so poročali, da so ciklusi brez spodbujanja ovulacije z zdravili bistveno manj uspešni, vendar so zato v nekaterih državah (Belgija) zavarovalnice omogočile, da lahko pacientka zamenja en dražji, običajni ciklus OBMP, ko razvoj jajčec spodbujajo z zdravili, za tri naravne cikluse OBMP brez spodbujanja ovulacije. »Tako pacientka ni prikrajšana za dober izid zdravljenja. Takšno možnost bi si želeli tudi za naše pare v Sloveniji,« pravi prof. Vlaisavljević. Na kongresu je mariborski center predstavil rezultate OBMP, ko v prvem ali drugem postopku pri mlajših pacientkah prenesejo le en »svež« zarodek, preostale zarodke iz istega ciklusa, ki »ostanejo neporabljeni«, pa prenesejo kasneje, v naravnem ciklusu po devitrifikaciji (odmrzovanju) zarodka. Tako je z enim postopkom s spodbujanjem ovulacije z zdravili zanosilo 63 odstotkov pacientk, in to brez dodatnega tveganja za spočetje dvojčkov.

Tekst: Milka Krapež Objava: Jana, 2009

 
< Nazaj   Naprej >

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.