Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 27.septembra 2014 v Mostah pri Komendi. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Registracija Ustvari nov uporabniški račun
Osnovna stran arrow More in Najnovejse Novice... arrow Pravni vidiki sprememb zakonske zveze
Pravni vidiki sprememb zakonske zveze
15 oktober 2009
O predlogu Družinskega zakonika je bilo v preteklih tednih že veliko napisanega. Le malo komentatorjev pa se je pri tem posvetilo pravnim vidikom ureditve glavnih institutov družinskih razmerij, kot je npr. zakonska zveza, ki jo Vlada RS v 3. členu predloga zakonika korenito spreminja. Kot je znano, bo z možnostjo, da zakonsko zvezo skleneta tudi osebi istega spola, uzakonjena možnost posvojitve otrok s strani istospolnih skupnosti.

Razlogi za takšno radikalno spremembo zakonske zveze v predlogu zakonika niso pravno utemeljeni in posledice na varstvo koristi otroka niso ustrezno raziskane. Zato je smiselna ohranitev obstoječe ureditve zakonske zveze kot skupnosti moža in žene, katere pomen je v vzpostavitvi okolja medsebojne navezanosti in naklonjenosti med partnerjema in istočasno v zasnovanju potomstva. To je tudi ustavnopravno v celoti pravilno in morebitno referendumsko odločanje o tem vprašanju za politiko in Ustavno sodišče RS ne bi smelo biti kakorkoli sporno. Obstoječa ureditev zakonske zveze in pravnih razmerij v njej je namreč stvarno utemeljena. Temeljni interes vsake državne skupnosti je naravna reprodukcija, ta pa je po naravi stvari mogoča samo med partnerjema različnega spola.

Ohranitev instituta zakonske zveze kot skupnosti moža in žene je skladno z najstrožjim standardom varovanja človekovih pravic doma in v svetu. Pravica do zakonske zveze je v Ustavi RS jezikovno in sistematično urejena primerljivo kot v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako v Ustavi RS kot v Konvenciji Sveta Evrope zakonska zveza ni neposredno opredeljena in je podvržena identični določbi o enakosti pred zakonom, ki preprečuje diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, med katere spada tudi spolna usmerjenost. V tem okviru je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu večkrat odločilo, da je namen pravice do zakonske zveze možnost moškega in ženske, da oblikujeta pravno zavezujočo življenjsko skupnost dveh odraslih oseb. Evropsko sodišče je izrecno poudarilo, da Konvencija Sveta Evrope ščiti tradicionalno obliko zakonske zveze kot skupnosti moža in žene. Po določbi sodišča se ta pravica ne razteza na druge oblike življenjske skupnosti odraslih oseb, kot so npr. partnerske skupnosti istospolnih oseb. To stališče je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo v primerih Draper v. Združeno kraljestvo, Rees v. Združeno kraljestvo, Lindsay v. Združeno kraljestvo, Cossey v. Združeno kraljestvo, McMichael v. Združeno kraljestvo in Sheffield in Horsham v. Združeno kraljestvo.

Pojmovanju zakonske zveze kot skupnosti moža in žene je posredno sledilo tudi Ustavno sodišče RS pri odločanju v postopku presoje ustavnosti Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ustavno sodišče pri tem ni ugotovilo neustavnosti v ureditvi zakonske zveze kot skupnosti izključno moškega in ženske. Pri presoji ustavnosti se je omejilo zgolj na ustavnost ureditve pravice do dedovanja oseb v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih in kljub pristojnosti na podlagi Zakona o ustavnem sodišču ni poseglo na področje ustavno zagotovljene pravice do zakonske zveze in družine. Ustavno sodišče RS tako pri razumevanju zakonske zveze kot skupnosti moža in žene sledi sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, kar je pričakovano glede na primerljivo ureditev pravice do zakonske zveze v Ustavi RS in v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustreznost opredelitve zakonske zveze kot skupnosti moža in žene potrjujeta tudi jezikovna in namenska razlaga Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah v 16. členu, 23. člen Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah in 5. člen Kairske deklaracije Organizacije islamske konference o človekovih pravicah v islamu. Ti mednarodni dokumenti izrecno določajo, da pravica skleniti zakonsko zvezo pripada moškim in ženskam. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi v času nastanka teh mednarodnih dokumentov države podpisnice pod pojmom zakonska zveza razumele kaj drugega kot skupnost moškega in ženske in tudi danes takšno razumevanje tega pravnega instituta še vedno uživa najširšo podporo v mednarodni skupnosti. Zakonska zveza kot skupnost moža in žene je nadalje uzakonjena v nam geografsko in kulturno najbližjih državah, kot npr. v Avstriji, Nemčiji, Italiji in drugih državah Srednje Evrope.

Ob vsem tem pa seveda ni pravično spregledati življenjskih situacij, v katerih bi lahko prišlo do neenakosti ali celo do kršenja osebnostnih, socialnih in drugih pravic staršev, otrok in ostalih oseb, ki živijo izven zakonske zveze kot skupnosti moža in žene. Te situacije mora zakonodajalec sistematično reševati in odpravljati s spremembo in dopolnitvijo področnih zakonov, predvsem tistih ki urejajo alternativne oblike registriranih partnerskih skupnosti odraslih oseb. To je tudi sporočilo julijske odločbe Ustavnega sodišča RS, ko je odločilo o ustavnosti Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Nikakor pa zakonodajalec pri tem ne sme postati talec izvršenih dejstev, četudi so to odločbe drugih državnih organov. Takšen je primer, ko istospolne skupnosti slovenskih državljanov v tujini posvojijo otroka in pred domačimi sodišči zahtevajo priznanje pravnih učinkov tuje posvojitve v slovenskem pravnem redu. Državno pravobranilstvo je v tem primeru dolžno zaščititi vlogo zakonodajalca in poskrbeti, da se najvišji sodni organi v državi izjasnijo, ali so tovrstna dejanja resnično v skladu z javnim redom Republike Slovenije. V pravni teoriji je do sedaj veljalo, da niso.

Nenazadnje je mogoče ugotoviti, da bo s predlagano spremembo ureditve zakonske zveze v 3. členu Družinskega zakonika Vlada RS institut zakonske zveze vrednostno izvotlila. V obstoječem zakonu, ki ureja področje zakonske zveze in družine je jasno določeno, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Predlog zakonika pa nasprotno ne določa nikakršnega pomena, cilja ali smisla zakonske zveze. Zakonska zveza bo torej po novem sama sebi namen. V tem primeru se najbrž odpirata samo dve pravno – logični posledici. Bodisi takšne zakonske zveze ne potrebuje nihče in je niti ni smiselno pravno urejati bodisi mora biti takšna zakonska zveza odprta za vse mogoče variante življenjske skupnosti oseb, ne glede na starost, število, sorodstveno razmerje itd. Vse kaj drugega bo namreč neustavna diskriminacija glede na osebne okoliščine. Če se seveda s predlogom Družinskega zakonika ne odpovedujemo tudi sami pravni logiki in pristajamo na samovoljnost zakonodajalca, ki v svoji arbitrarnosti ne upošteva več niti argumenta narave stvari?!

Avtor: mag. Andrej Naglič

 
< Nazaj   Naprej >

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.