Zakaj pravite, da geji in lezbijke ne morejo biti dobri starši?

Dva moška bi lahko bila dobra očeta, vendar tudi skupaj nikoli ne moreta nadomestiti matere. Prav tako bi lahko bili dve ženski odlični materi, a bo v otrok v njuni lezbični zvezi vedno prikrajšan za očeta. Nobena istospolna skupnost ne more dati tistega, kar lahko da heteroseksualna zveza - t.j. očeta in matere.

Ko imenuje paradoks to, da so ženske odvrgle predpasnike, Dowdova piše: „Toda več ko so ženske dosegle, bolj so videti prizadete. Ali se je feministična revolucija končala tako, da je bolj koristila moškim kakor ženskam?“ Dowdova, novinarka in redna kolumnistka za The New York Times, je znana kot ena zadnjih radikalnih feministk stare šole in je avtorica knjige „Ali so moški potrebni? Ko prideta spola navzkriž“.

Dowdova je napisala to mnenje potem, ko je poročilo v reviji Time Magazine pokazalo, da so kljub povečanim ekonomskim možnostim, neomejeni „reproduktivni izbiri“ in lahki ločitvi moški v ZDA na splošno srečnejši kakor ženske. Ženske, pravi Dowdova, „se jezijo“, ker ohranjajo svoj status matere in žene ter obenem zelo zahtevnega poklica. Ob navajanju različnih raziskav Dowdova pove, da velik del problemov predstavljajo otroci. „Eno področje skrajne motnje so otroci,“ je zapisala.

Razlogi za takšno radikalno spremembo zakonske zveze v predlogu zakonika niso pravno utemeljeni in posledice na varstvo koristi otroka niso ustrezno raziskane. Zato je smiselna ohranitev obstoječe ureditve zakonske zveze kot skupnosti moža in žene, katere pomen je v vzpostavitvi okolja medsebojne navezanosti in naklonjenosti med partnerjema in istočasno v zasnovanju potomstva. To je tudi ustavnopravno v celoti pravilno in morebitno referendumsko odločanje o tem vprašanju za politiko in Ustavno sodišče RS ne bi smelo biti kakorkoli sporno. Obstoječa ureditev zakonske zveze in pravnih razmerij v njej je namreč stvarno utemeljena. Temeljni interes vsake državne skupnosti je naravna reprodukcija, ta pa je po naravi stvari mogoča samo med partnerjema različnega spola.

1. Cerkev priznava obstoj takšnih oseb, ki si takšnega nagnjenja niso prostovoljno izbrali in zanje lahko predstavlja veliko preizkušnjo.

2. Vzroki za takšno nagnjenje še niso pojasnjeni.

3. Zavzemamo se, da se takšne ljudi sprejema s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo.

4. Nasprotujemo zapostavljanju in diskriminaciji takšnih posameznikov.

5. Če so takšne osebe katoličani so povabljeni, da skušajo integrirati svojo spolnost in živijo v čistosti. Pri tem pa naj jih krščanska skupnost sprejema in podpira.

6. Na splošno smo katoličani proti diskriminaciji oseb s homoseksualnimi nagnjenji kot tudi proti diskriminaciji heteroseksualne družine.

7. Odločno nasprotujemo vsaki obliki homofobije, kjer se takšnim ljudem kratijo človekove pravice. Ob tem pa poudarjamo, da zastavljanje razumnih vprašanj o izenačitvi istospolnih registriranih zvez in posvojitvah otrok, ne more biti izraz homofobije in oblika kratenja njihovih človekovih pravic. Zastavljanje takšnih vprašanj je sestavni del vsake demokratične razprave.