|
Letos poleti je minilo 40 let od izdaje papeškega dokumenta Humanae Vitae (Človekovo življenje). Leta 1968 se je tedanji papež Pavel VI. odzval na vedno večje prošnje zakoncev in politikov ter napisal poseben dokument, v katerem je predstavil stališče Cerkve do umetnega uravnavanja plodnosti oz. kontracepcije. Kot je že sam v uvodu napovedal, je omenjeni dokument v javnosti naletel na zelo negativno reakcijo in nerazumevanje, ki se vse do danes ni poleglo. Še dandanes se vsak katoličan sooča z dvema pomembnima vprašanjema: "Ali sprejemam nauk Cerkve glede umetnega uravnavanja rojstev?" in "Ali znam navesti glavne razloge s katerimi Cerkev zavrača kontracepcijo?" Na prvo vprašanje v današnji družbi ni težko odgovoriti. Glede drugega vprašanja pa se pojavijo težave. Mnogi katoličani ne zavračajo stališče svoje Cerkve do kontracepcije zaradi tega, ker ga ne bi razumeli ali pa bi se z njim ne strinjali, temveč ker živijo v takšnem svetu, kjer argumenti Cerkve zelo težko pridejo v javnost in medije.
Ob izdaji omenjenega dokumenta je papež Pavel VI. jasno predstavil nekatera temeljna vprašanja in razloge, zakaj umetna kontracepcija ne more biti pravilna izbira na področju urejanja plodnosti. Izhajal je iz prepričanja, da človekova spolnost ni samo telesni, temveč tudi psihološki in duhovni dogodek, ki je z uporabo kontracepcije v marsičem omejen.
Ob tem si je najprej zastavil vprašanje, kako kontracepcijska sredstva vplivajo na odnose med moškim in žensko. Prepričan je bil, da uporaba kontracepcijskih sredstev ne bo pozitivno vplivala na spoštovanje med zakoncema, temveč se bodo z njeno uporabo
na široko odprla vrata zakonski nezvestobi. Prav tako je poudaril, da
kontracepcija ne bo pozitivno vplivala na stabilnost zakonskih zvez in družin,
temveč se je, z olajšanim dostopom do kontracepcije, kvaliteta in trdnost
zakonskih zvez izrazito zmanjšala. Število ločitev se je tudi po »zaslugi«
kontracepcije in nezvestobe od tistih časov izrazito povečalo.
Posebno področje, ki ga je papež v omenjenem dokumentu
izpostavil, je bilo povezano s prostitucijo in pornografijo. Zanimalo ga je,
ali bo kontracepcija zmanjšala te pojave in pozitivno vplivala na spoštovanje
žensk v družbi. Bil je preroški, ko je pravilno napovedal, da bo uvedba
kontracepcije dala nov zagon obema pojavoma. Na koncu svojega dokumenta pa je
papež razmišljal, kaj bi pomenilo, če bi kot poglavar katoliške Cerkve podprl
uporabo umetne kontracepcije? Prepričan je bil, da bi takšna odločitev dala
politikom napačen signal in pripeljala do t.i. zaukazane ter prisiljene
kontracepcije, ki bi jo v imenu prebivalstvene politike zaukazale vlade,
zakonci pa bi pod prisilo zakonov morali jemati kontracepcijo (tako je bilo npr.
na Kitajskem in Kubi). Takšna morebitna dejanja je prepoznal kot odkrito
grožnjo uperjeno zoper dostojanstvo ženske in zakoncev.
V štiridesetih letih kolikor je minilo od dokumenta Humae Vitae so mnogi zdravniki, teologi in zakonci zastavili še druga nič manj pomembna vprašanja povezana s kontracepcijo.
Na kratko jih lahko povzamem v osmih točkah:
kakšen vpliv ima kontracepcija na zdravje ženske?
ali ima uporaba kontracepcije pozitiven vpliv na odnose med zakoncema?
ali uporaba kontracepcije pozitivno vpliva na trdnost zakonskih zvez in
družin?
ali kontracepcija spoštuje človekovo življenje od spočetja do naravne smrti?
ali splošna dostopnost kontracepcijskih sredstev pozitivno vpliva na spoštovanje ženske v zakonu in družbi?
ali ima kontracepcija negativni vpliv na prostitucijo, pornografijo, otroško
prostitucijo, trgovino z ženskami in otroki?
ali uvedba kontracepcije varuje družbo pred demografskimi problemi?
ali uporaba kontracepcije krepi duhovno življenje zakoncev?
Katoličani še dandanes širimo stališče, da izbira kontracepcije
ni vedno etično nevtralno dejanje, temveč je iz različnih razlogov neprimerno,
kot npr.: da zmanjšuje spoštovanje med možem in žensko v zakonu ter pospešuje
zakonsko nezvestobo, slabi komunikacijo med zakoncema, škoduje instituciji
zakonske zveze (pogostejše ločitve), negativno vpliva na duhovno življenje
zakoncev (slabi njuno vero), spodbuja nemoralo in permisivnost v družbi, negativno
vpliva na plodnost in rodnost (demografski problemi), ima negativne posledice
za zdravje žene in moža, povečuje nezaželeno nosečnost in posledične splave (kjer
se uveljavi kontracepcija, tam je vedno več splavov), pozitivno vpliva na
število predzakonskih spolnih odnosov, spodbuja epidemije spolno prenosljivih
bolezni, nekatera kontracepcijska sredstva povzročajo splave itd.
Zato je za katoličane, ki želijo živeti v skladu s svojo vero, uporaba
kontracepcije vedno slabo dejanje. Čeprav je to iz perspektive posameznega
zakonskega para velikokrat težko razumeti, pa sta oba povabljena, da se o tem
izobrazita kot tudi, da se informirata o drugih načinih uravnavanja plodnosti
(naravnih metodah), ki so bolj prijazni tako zdravju kot tudi njunemu odnosu do
Boga.
Dokument papeža Pavla VI. "Človekovo
življenje" lahko preberete na spletni strani: "http://zivljenje.wordpress.com/">http://zivljenje.wordpress.com/"; na
isti strani najdete tudi druge informacije povezane s kontracepcijo in kulturo
življenja.
Vir: Dr. Tadej Strehovec, Naša družina |