Obvestila

Odkrij deželo življenja - delavnice priprave otrok na puberteto  (ločeno fantje, deklice) bodo 27.septembra 2014 v Mostah pri Komendi. Prijave oz. več informacij: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript  Lepo vabljeni!

Prijava

Za pisanje na forum se morate najprej registrirati in nato prijaviti. Registracija je lahko anonimna, lahko uporabite izmišljene podatke.





Ste pozabili geslo?
Osnovna stran arrow More in Najnovejse Novice... arrow ALI IMAJO OD FEMINIZMA MOŠKI VEČ KAKOR ŽENSKE?
ALI IMAJO OD FEMINIZMA MOŠKI VEČ KAKOR ŽENSKE?
04 November 2009
V mnenju uvodnika v The New York Times vodilna ameriška feministka Maureen Dowd izraža presenečenje, da nedavne raziskave vedno znova kažejo, da so ženske, ki so po feministični revoluciji ekonomsko „emancipirane“, zdaj po štiridesetih letih bolj nesrečne kakor moški.

Ko imenuje paradoks to, da so ženske odvrgle predpasnike, Dowdova piše: „Toda več ko so ženske dosegle, bolj so videti prizadete. Ali se je feministična revolucija končala tako, da je bolj koristila moškim kakor ženskam?“ Dowdova, novinarka in redna kolumnistka za The New York Times, je znana kot ena zadnjih radikalnih feministk stare šole in je avtorica knjige „Ali so moški potrebni? Ko prideta spola navzkriž“.

Dowdova je napisala to mnenje potem, ko je poročilo v reviji Time Magazine pokazalo, da so kljub povečanim ekonomskim možnostim, neomejeni „reproduktivni izbiri“ in lahki ločitvi moški v ZDA na splošno srečnejši kakor ženske. Ženske, pravi Dowdova, „se jezijo“, ker ohranjajo svoj status matere in žene ter obenem zelo zahtevnega poklica. Ob navajanju različnih raziskav Dowdova pove, da velik del problemov predstavljajo otroci. „Eno področje skrajne motnje so otroci,“ je zapisala.

Ženske pa po raziskavah še vedno pravijo, da v primerjavi z moškimi niso srečne in so bolj prikrajšane pri financiranju. Skrivnostni „paradoks“ modernih, emancipiranih, kontracepcijskih žena in žena z visokimi dosežki pa za nekatere ni skrivnosten. Gibbsova piše, da je med „najbolj zmešanimi“ spremembami dokaz, „da so ženske kot tiste, ki so pridobile več svobode, več izobrazbe in več ekonomske moči, postale manj srečne“. „Nobena teorija pa ne navaja razlogov za ta trend.“

Gibbsova sama opozori na odgovor, ko pravi: „Med najbolj dramatičnimi spremembami pri prejšnji generaciji je nezanimanje za poroko in materinstvo“ in da ženske „na zakon ne gledajo več kot na potrebno postajo na poti do finančne varnosti ali starševstva“.

Opaža skok v številu otrok rojenih samskim ženskam (od 12 odstotkov na 39 odstotkov) ter pripominja, da medtem ko „je večino otrok sredi 70-ih let vzgajal eden od staršev, ki je ostal doma, je delež takšnih zdaj manjši od tretjine“.

Toda Albert Mohler, ki komentira v kolumni, ki sledi dokazom, pravi: „Veliko vprašanje, ki ga postavljajo te študije, je tole: Ali je to, da so ženske nesrečne, povzročil feminizem? Tako vprašanje je neizogibno, če gledamo v luči zgodovinske sovisnosti.“

Mohler je predsednik južnega baptističnega teološkega bogoslovja, član uprave organizacije Focus on Family in vodi radijsko pogovorono oddajo, v kateri razpravljajo o družbenih vprašanjih. Navaja Gail Collins, ki je v svoji knjigi Ko se vse spreminja: Osupljivo potovanje Američank od leta 1960 do sedanjosti, da dosežki žena „niso odpravili napetosti med poskusom vzgajati otroke in obenem obdržati službo“.

„Strašno je,“ piše Mohler, „da se zdi, da si večina feministk zaradi svojih ideoloških zadolžitev ni sposobna postavljati najtežjih vprašanj. V resnici feminizem ni bil nikoli le v odpiranju vrat ženskam. Da bi doseglo velikansko preobrazbo družbe, ni feministično gibanje težilo po nič manj kakor po absolutni družbeni, moralni in kulturni revoluciji. Po poti pa je feminizem drugače opredelil ženskost, poroko, materinstvo ter vlogo moškega in ženske.“ Še mnogo večja grožnja sreči žensk pa je, pravi, naravni instinkt žene za utiranje poti za močne čustvene vezi in odnose. „Težijo k temu, da se drugih ljudi oklepajo močneje, ko izgubijo zvezo, bolj napadajo sebe, pri delu jemljejo stvari bolj osebno in jemljejo več antidepresivov.“

V članku v the Time Nancy Gibbs pravi, da je raziskava revije pokazala, da so ženske, čeprav so si „pridobile več svobode, več izobrazbe in več ekonomske moči, postale manj srečne“.

Ker je The Time prinesel članek o feminističnih pridobitvah v začetku 70-ih let, je Gibbsova napisala: „… blizu polovico diplom iz prava in medicine dobijo ženske … polovica predsednikov Ivy League je žensk in dva od treh stebrov omrežij bodo kmalu ženske; tri od štirih nedavnih zunanjih ministrov so bile ženske. Po svetu je več kot 145 fundacij, ki jih vodijo ženske.“

Vir: Hilary WhiteLifeSiteNews.com

 
< Nazaj   Naprej >

(C) 2006-2008 Šola za življenje, izdelava Tomyco d.o.o.