Month: February 2011

'V resnici nisem prepričan v splav,' je povedal urednici člankov Vanessi Grigoriadis. 'To je tako, kakor da bi ubili otroka.'

Ko so ga vprašali, ali nasprotuje splavu tudi v primeru posilstva, je mladi pevec odvrnil: 'Hm. Menim, da je to zares žalostno, toda vse se zgodi z razlogom. No, nisem bil v takem položaju, zato o tem ne bi mogel soditi.

Posvojena sem. Moja biološka mati je imela 17 let, moj biološki oče prav tako. Noseča je bila 7 mesecev in pol, ko se je odločila oditi na kliniko Planned Parenthood, ki opravi največ splavov na svetu. Svetovali so ji splav s solno raztopino, ki jo uporabljajo za izvršitev splava v poznih mesecih nosečnosti. Pri tem se solna raztopina vbrizgava v materino telo; otrok golta to raztopino, ki ga razžira odznotraj in odzunaj, mati pa rodi mrtvega otroka v roku 24 ur. Toda na ogromno in šokantno presenečenje vseh se nisem rodila mrtva, ampak živa, in sicer 6. aprila 1977 v kliniki za opravljanje splavov v okrožju Los Angelesa. V popolnem načrtovanju mojega rojstva je fantastično prav dejstvo, da izvršitelj splava še ni prišel v službo, tako da ni imel možnosti, da bi nadaljeval s svojim načrtom za moje življenje, ki je bil – moja smrt.

Vse se je začelo s šolskim govorniškim tekmovanjem. Sedmošolka Lia Mills si je za predmet svojega govora izbrala argumente proti splavu. Ko je govor prijavila učiteljici, zagovornici splava, ji je ta svetovala, naj si izbere drugo snov. Izbrano temo bi sicer lahko predstavila razredu, vendar bi bila avtomatično diskvalificirana iz tekmovanja.

Kot je Lia priznala kasneje, je precej tekmovalna oseba in ji je tekmovanje pomenilo veliko, vendar se je po molitvi in razmisleku odločila, da se bo kljub diskvalifikaciji držala začrtane snovi. Niti v sanjah si njena družina ni mogla predstavljati, kaj bo tej pokončni odločitvi sledilo.