Month: September 2006

Želim opisati dogajanje ob moji zadnji nosečnosti in bolezni v njej. Kar težko začnem pisati zgodbo, ki ji pravzaprav ne vem niti začetka, še manj konca. Mogoče se začne tam, ko sem v srcu začutila močno hrepenenje, da bi v naši družini postavili Boga prav na prvo mesto. Takrat sem mislila, da to pomeni, da se moj mož spremeni, da se osebno sreča z Jezusom in vneto sem začela moliti. Spomnim se, ko sem Marijo na Žežlju (Marijina romarska pot pri Vinici) prosila, naj mu izprosi to milost pri Bogu. V ta namen sem bila pripravljena nositi tudi kakšen križ (seveda ne prevelikega) in to sem Mariji tudi povedala.
... Read More

Ko sem rodila prvega otroka, je bila sreča popolna. Pri šestih tednih pa sva ga zadnji hip pripeljala v bolnišnico. Rekli so, da bo prizadet, vendar se je dobro izteklo. Še zdaj ne veva, kaj mu je pravzaprav bilo, ampak tega strahu ne privoščim nikomur. Potem sem zanosila drugič. Mož je še študiral, sama sem bila zaposlena za določen čas. Nadrejeni mi je že prej dal jasno vedeti, da bo služba ob še enem otroku vprašljiva.
... Read More

Nikar se ne jezite na take, ki so naredile splav, ker jim je to dejanje - vsaj nekaterim - večkrat pred očmi. Kako vem? Ker sem ena izmed njih! Preživela sem dve težki nosečnosti s krvavitvami, pri prvi nosečnosti sem celo izgubila službo, ker šef ni bi navdušen nad nosečo delavko.
... Read More