Tue. Dec 10th, 2019

Month: February 2006

Avtor: Urh Grošelj

Današnja razvita družba je v obravnavanju nerojenega človeškega življenja nedosledna. Znaten del nerojenih človeških življenj verjetno še nikoli v zgodovini ni bil vreden tako malo. Nasprotno pa za drug, zaželeni, del nerojenih in veliko večino novorojenih človeških življenj nikoli doslej ni bilo izraženih toliko skrbi, naporov in upov, vse v hvalevredni želji po čimboljših pogojih za porajajoče se življenje. Človeški zarodek oziroma plod (kot ga imenujemo po 8. tednu starosti) si tako, če malo poenostavim, danes lahko obeta le skrajnosti – ali bo njegovo komaj dobro spočeto življenje razbito na kosce, ali pa mu bo, vsaj na začetku, izjemno udobno postlano.

... Read More
Raziskav o vzrokih za nizko rodnost v Sloveniji ni. MOL od 1. januarja socialno šibkim občanom ob rojstvu otroka nameni 62 tisoč tolarjev. Lani je državni statistični urad objavil, da se je število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev v Ljubljani leta 2004 prvič po trinajstih letih povečalo. Mnogi strokovnjaki le ugibajo, kakšni so morebitni vzroki, saj ni posebnih študij, ki bi to temo natančneje osvetlile.... Read More
V Evropski uniji bi več kot polovica ljudi rada imela vsaj dva otroka, vendar jih ima veliko tudi manj od želenega števila, predvsem zaradi skrbi za prihodnost in ekonomskih razlogov, razkriva danes v Bruslju objavljena raziskava Demografska prihodnost Evrope - dejstva, številke, politike, narejena po naročilu Evropske komisije. Sledeč raziskavi tudi Slovenci v tem trendu niso izjema. ... Read More
Neki hudo bolni ženski iz Allgäua so v Münchnu v 33. tednu nosečnosti presadili jetra, nekaj tednov pozneje pa je kljub temu rodila zdravo deklico. Po podatkih Univerzitetne klinike München-Grosshadern je 32-letna ženska zbolela za hepatitisom E, ki se na severni polobli pojavlja zelo redko. Zaradi okužbe so njena jetra delovala vedno slabše, nato pa so povsem odpovedala.... Read More