Šola za življenje

Pobuda 40daysforlife je največja mednarodna, ekumenska pro-life aktivnost. Sodelovalo je že 650.000 prostovoljcev v 559 mestih in v 27 državah sveta. Začela se je leta 2004 v Teksasu. Traja 40 dni, poteka 2krat letno, v postnem času in jeseni.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo v letu 2012 za opravljanje splavov iz zdravstvene blagajne namenili več kot 1,7 milijona evrov. Pred tedni je bil na spletnem portalu rtvslo.si objavljen cenik najpogostejcenik najpogostejših zdravstvenih posegov v slovenskem javnem zdravstvu v letu 2012. Med njimi se je na 11. mestu znašel tudi splav. V enem letu smo splavili 3.458 otrok. Slovenski davkoplačevalci za neodgovorno spolnost nekaterih in odločitev za "prekinitev nosečnosti" v enem letu plačamo 1.717.092 EUR.

Vsak splav stane 622 oz. 428 EUR in prav vsak evro zanj pride iz zdravstvene blagajne. Preračunano smo slovenski davkoplačevalci za neodgovorno spolnost in odločitev za "prekinitev nosečnosti" v enem letu plačali 1.717.092 EUR.

Ruska vlada bo kmalu začela s projektom ustanavljanja »kriznih centrov« v vseh večjih mestih, v katerih bodo nosečnice dobile pomoč, a strokovnjaki psihologi in socialni delavci bodo tiste žene, ki želijo abortirati, poskušali odvrniti od tega.

Začelo se je, ko sem pred trinajstimi leti „nenačrtovano“ (po moji takratni vednosti) zanosila. Pred tem pa sem že dvakrat rodila. Otroka sta bila stara šest let in petnajst mesecev.

Še vedno se živo spominjam besed, ko sem možu, ne da bi prej opravila testiranje, dejala: „Noseča sem.“ Z možem takrat „nisva bila na mestu“, pomislila sem na umetni splav. Že sama misel na umetni splav me je pripeljala do najstrašnejšega dejanja v mojem življenju.

Mož je odločitev „za življenje“ prepustil meni. Kakšno naključje, mar res ? Vedno se o vsem pogovoriva, preden sprejmeva skupno odločitev, a v tej stiski sem ostala popolnoma sama. Lahko bi se odločila prav, vendar se žal nisem. Obrnila sem hrbet Družini, Življenju, Bogu, Ljubezni ...

Na misel mi prihaja prošnja, ko sem tistega usodnega majskega dne v joku prosila: „Bog, če res obstajaš, kje si zdaj, reši me ...“ V sebi sem še tik pred posegom čutila, in to čutim še danes, kako močno si želim povedati medicinski sestri, da sem si premislila in oditi domov, ob tem sem se vsa tresla in jokala ... Vendar nisem zmogla spregovoriti ... O grozljivem dejanju, z možem nisva dosti govorila, bilo je težko govoriti o splavu.

Ob tem, ko se je izkazalo, da večina novih parlamentarnih strank ni pripravljena na kompromisni predlog Družinske pobude in s tem tako rekoč predlagatelje kompromisa silijo v referendum, znova prihajajo v ospredje sporni vidiki Družinskega zakonika, ki ga je pripravila padla vlada. Zakoniku je treba priznati, da poskuša urediti vrsto odprtih vprašanj, ki zadevajo družinsko življenje.

Prav tako pa je res, da se zakonik dotika nekaterih temeljnih družbenih in civilizacijskih vrednot. Ta vprašanja niso samo tehnične narave, ampak so globlja, ideološka vprašanja. In prav v ta vprašanja zakonik posega: poskuša spreminjati vrednote, ki so med najbolj občutljivimi in so civilizacijsko univerzalne. Stranke, ki so napovedovale, da Slovenija potrebuje zgolj tehnično vlado, vlado za rešitev iz krize, in naj zato ne bi odpirale ideoloških vprašanj, sedaj podpirajo predlagani zakonik in z tem skrajne ideološke spremembe. Eno so besede, drugo dejanja.

Število okuženih na leto se je do leta 2005 gibalo okoli 25, nato pa se je dvignilo na približno 40. Dosedanji neslavni rekord smo v Sloveniji zabeležili leta 2009 (49), vendar dosedanje številke kažejo, da bo okuženih letos še več.